Center za spodbujanje bralne pismenosti v Mariborski knjižnici je maja pripravil strokovni dogodek Pismenost na prepihu 2024 pod naslovom Med tradicionalno in sodobno pismenostjo. Posvet je potekal od 20. do 23. maja 2024 med 16. in 19. uro, preko aplikacije Zoom in v štirih dnevih se ga je udeležilo približno 300 učiteljev, knjižničarjev in drugih strokovnjakov.

Program
(Povezave do posnetkov predavateljev, ki so podali dovoljenje za objavo)

PONEDELJEK, 20. maj

• 16.00 – 16.15 Uvodni nagovor in pozdrav direktorja Mariborske knjižnice
• 16.15 – 17.30 Dr. Dragica Haramija , dr. Janja Batič: Multimodalnost
• 17:45 – 19.00 Barbara Bednjički Rošer: Primeri obravnave multimodalnih del v vrtcu
  Mag. Nika Vizjak Puškar: Primeri obravnave multimodalnih del v osnovni šoli

TOREK, 21. maj

• 16.00 Dr. Maja Mezgec: Pismenost v sodobni družbi
• 17.00 Damijana Mustar, Kaja Prčetić Staroverski: Digitalno opismenjevanje uporabnikov v slovenskih splošnih knjižnicah s poudarkom na Mestni knjižnici Kranj
• 18.00 Anja Senekovič Korat, Katja Volarič: Digitalna pismenost na prepihu

SREDA, 22. maj

• 16.00 Martina Kozorog Kenda: Spodbujanje razvoja pismenosti v osnovnošolskem obdobju: vloga šolske knjižnice kot informacijskega in učnega središče šole ter prostora povezovanja
• 17.00 Dr. Alenka Kepic Mohar: Od branja do znanja. Kaj nam o razvoju pismenosti lahko povedo založniški trendi?
• 18.00 Dr. Dejan Jontes: Medijska potrošnja mladih v okolju medijskega izobilja

ČETRTEK, 23. maj

• 16.00 Dr. Ana Vogrinčič Čepič: Sociološko-zgodovinski pogled na sodobno bralno kulturo PREDAVANJE ODPADLO!
• 17.00 Anja Zag Golob: Strip - most do bralk in bralcev
• 18.00 Pogovor z Jernejem Žmitkom, nagrajenim režiserjem animiranih filmov

Na posvetu so spregovorili o različnem pojmovanju in definicijah bralne pismenosti in se osredotočili na sodobne oblike pismenosti kot so multimodalna pismenost, večrazsežna pismenost in vizualna pismenost. Posebno pozornost so namenili razlikam v uporabi (sodobnih) medijev pri mladi in starejši generaciji. Pri tem so odprli aktualna in tudi za širšo javnost zanimiva vprašanja: Katere veščine moramo v času hitrega tehnološkega napredka obvladati, da ostajamo pismeni? Kateri izzivi so pred posameznikom, ki želi biti aktivno udeležen v družbi in obvladovati vsakdanje življenje? Kako sodobna medijska krajina vpliva na življenje posameznika in celotne družbe? Ali postaja pismenost sredstvo za družbeno razslojenost? Kako se s hitrimi spremembami na tem področju spopadajo različne generacije? Kakšno mesto ima pri tem bralna kultura?

Skupaj s strokovnjaki so v štirih popoldnevih ugotovili, da sodobna besedila uporabljajo več kodov sporočanja, največkrat kombinirajo jezikovni in vizualni kod. Čeprav se delež vizualnih elementov v gradivih povečuje (to opažamo tudi na spletnih platformah), ga običajno pojmujemo kot manj pomembnega, stopnja vizualne pismenosti pa ni zadostna.

Dobro osvojena pismenost, sporočanje v pisni obliki, razpolaganje s sodobno tehnologijo in nenehno razvijanje različnih kompetenc so v sodobni družbi stvar preživetja. Na drugi strani pa beležimo upadanje dosežkov pri bralni pismenosti, pomanjkanje sposobnosti za poglobljeno branje in kljub množici različnih formatov in platform tudi pomanjkanje sposobnosti za iskanje verodostojnih virov informacij in njihovo preverjanje. Najpomembnejši dejavnik za možnosti ali nezmožnosti osvajanja različnih vrst pismenosti ni starost, pač pa socialno ekonomski status.