1 CD (44 min, 16 sek)

Založništvo: Ljubljana : RTV Slovenija

Schubertova skladateljska afirmacija se je v primerjavi z Mozartovo, Beethovnovo ali Lisztovo zgodila relativno pozno, pa še to le na osnovi dela njegovega danes znanega opusa. Po drugi strani pa je presunljivo to, da je v času, ko je bil še povsem neznan, napisal nekaj sto samospevov, nekaj sonat in godalnih kvartetov, šest simfonij ter gledališka in sakralna dela, torej vsega skupaj skoraj dve tretjini svojih skladb. Po značaju naj bi bil sramežljiv in skromen, pri promoviranju svoje umetnosti pa premalo vztrajen in odločen. Vendar je imel prav v prijateljih močno zaledje, saj so ti skrbeli za promocijo njegovih skladb na koncertnih odrih in pri založnikih, zlasti v času, ko si je kot skladatelj še utiral pot. Čeprav Schubert ni bil najbolj naklonjen instituciji Katoliške cerkve, je v kratki ustvarjalni dobi zapustil šest dokončanih latinskih in eno nemško mašo, številne posamične mašne stavke, druge liturgične oblike in drugačna – panteistično in protestanstko naravnana – duhovna dela (Stabat mater na nemško besedilo, nedokončani oratorij Lazarus). Čas nastanka maše sovpada z obdobjem, ko je Schubert iz mladostnega sloga postopno prehajal v bolj kompleksen in oseben način izražanja.

Schubertova maša v As-duru (nastajala med leti 1819 in 1822) uteleša sintezo spoštljivosti in obvladovanja tradicije žanra katoliške liturgije ter njenega hkrati subtilnega in sublimnega spreminjanja z značilno osebno poetiko, uresničeno v samospevih in ostalih mojstrovih inštrumentalnih delih.

Mašo so izvedli: Mojca Bitenc Križaj, sopran, Monika Bohinec, alt, Martin Sušnik, tenor, Domen Križaj, bariton ; Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana ; Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Rossen Milanov (Vir: Glasbena Matica Ljubljana).

https://www.glasbenamatica.si/...

Pripravila: Alenka Črnič