ILIJA TOMANIĆ TRIVUNDŽA: ARHITEKTURA IN FILM

Torek, 10. novembra, ob 18. uri, Pekarna Magdalenske mreže (Ob železnici 16)

PREDAVANJE

V vrsti filmov, nastalih v zgodnjem obdobju igranega filma, mesto in arhitektura nista zgolj kulisa ali lokacija dogajanja, ampak sta sestavni del filmskega preizpraševanja družbeno-ekonomskih odnosov hitro spreminjajoče se moderne družbe. Podobno kot v sociološki literaturi tistega časa, je v teh filmih velemesto prikazano kot nevralgična točka »dobe strojev«, ki hkrati poganja in razgalja protislovja moderne kapitalistične družbe. Velemesto je prostor protislovnih možnosti, ponuja tehnološki napredek, delovna mesta in družbeno mobilnost, hkrati pa ga poganja preplet spektakla in potrošnje. Anonimnost množične družbe omogoča tako svobodo kot odtujenost, izkoriščanje, kriminal in razpad moralnih vrednot.

Predavanje bo obravnavalo filme, nastale v dvajsetih, tridesetih in štiridesetih letih dvajsetega stoletja v Weimarski Nemčiji in v ZDA, ki protislovja in nevarnosti kapitalistične moderne družbe naredijo vidna prav s pomočjo urbanega prostora in arhitekture – Safety Last! (1923), Die Straße (1923), Metropolis (1927), The Crowd (1928), Asphalt (1929), Skyscraper Souls (1932), King Kong (1933), The Black Cat (1934) in The Fountainhead (1949). Nekateri izmed njih, denimo zadnje našteti, arhitekturo, še posebej modernizem oz. “mednarodni stil”, predstavljajo celo kot rešitev družbenih težav.

Osrednje mesto v teh filmih zavzema vprašanje družbene neenakosti, ki je prikazana z arhitekturo vertikalnosti v obliki vertikalnega (najpogosteje distopičnega) velemesta ali njegove osrednje ikone – nebotičnika. Slednji predvsem v ameriških filmih nastopa kot simbol modernosti, metafora moči (vertikalna, moška/falična) ali kot narativno sredstvo za prikaz človeške odtujenosti oziroma ambicioznosti in aspiracij po družbeni mobilnosti.

Pogovor po predavanju bo vodila Maja Pan.

O PREDAVATELJU

Ilija Tomanić Trivundža je izredni profesor na Fakulteti za Katedri za medijske in komunikacijske študije ter član Centra za raziskovanje družbenega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Njegovo osrednje raziskovalno področje je vizualna kultura s posebnim poudarkom na družbeni in politični vlogi fotografije v sodobnem medijsko posredovanem komuniciranju. Je sourednik revij Fotografija in Membrana: magazine on photography ter nekdanji predsednik združenja European Communication Research and Education Association – ECREA. Bil je tudi eden od kustosov razstave Na drugi strani posvečene zgodovini slovenskega fotoreporterstva (Galerija Jakopič 2021).

O CIKLU FILMSKI POGLED

Cikel Filmski pogled je nadaljevanje cikla Filmski pogled (2025), cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko (2023, 2024), kjer smo svojo pozornost usmerili v premislek o povezavah med filmskimi žanri in družbenimi pojavi, cikla Teorija filma (2022), kjer smo spoznavali, kako lahko gledalci razne teoretske poglede tudi sami uporabimo pri lastnem gledanju vseh vrst filmov in cikla Zgodovina filma (2021) skozi katerega smo spoznali osnove zgodovine filma.

Projekt organizirajo Film Factory, Pekarna Magdalenske mreže in Mariborska knjižnica, s podporo Slovenskega filmskega centra in Mestne občine Maribor.