Navodila avtorjem prispevkov

Avtorji svoje prispevke pošljejo na naslov andreja.erdlen@mb.sik.si

Prispevki za revijo Otrok in knjiga so napisani v slovenščini, izjemoma po dogovoru z uredništvom tudi v tujem jeziku.

Pričakuje se, da so prispevki, namenjeni objavi v reviji, strokovno in znanstveno korektni, jezikovno neoporečni in slogovno ustrezni. Avtor jamči, da prispevek še ni bil objavljen drugje, niti ni v procesu objavljanja v drugi publikaciji.

Prispevki v rubriki Razprave – Članki in Pregledi – Pogledi so recenzirani. Glede na recenzentsko mnenje lahko uredništvo povabi avtorja, da prispevek ustrezno popravi oziroma dopolni. Uredništvo si pridržuje pravico do zavrnitve prispevkov z negativno recenzijo.

Besedila naj bodo v pisavi Times New Roman, 12 pik, razmik 1,5. Dolžina prispevkov v rubriki Razprave – Članki naj ne presega 45.000 znakov s presledki. Prispevki morajo imeti izvleček v slovenskem in angleškem jeziku (do 300 znakov) in povzetek (do 2000 znakov). Za izvlečkom naj bo 5 ključnih besed v slovenskem in angleškem jeziku. Za prevod v angleščino lahko izjemoma poskrbi uredništvo.

Drugi prispevki naj ne presegajo 20.000 znakov s presledki.

Opombe med besedilom niso namenjene citiranju literature, njihovo število naj bo čim manjše. Zaporedna številka opombe stoji stično za ločilom. Literatura naj se navaja v krajši obliki samo v oklepaju tekočega besedila, in sicer takole: (Saksida, 1992, str. 35).

Citati med besedilom so označeni z narekovaji in zapisani v ležeči pisavi. Daljši navedki (nad pet vrstic) naj bodo odstavčno ločeni od drugega besedila (navednice tedaj niso potrebne), v velikosti pisave 10 pik. Izpusti v navedku so označeni s tremi pikami med poševnicama.

Avtorje med besedilom citiramo s priimkom in letnico v oklepaju (ločimo ju z vejico).

Primer:
Poleg tega, da grad ni bil prestižna stanovanjska lokacija, je bila v gradu med vojno še vojaška postojanka (Tomšič, 1988, str. 32) in tudi po vojni je bil »ves grad poln vojske« (Tomšič, 1998, str. 38), kar je pomenilo dodatno gradacijo bivalnega prostora, za otroke popolnoma neprimernega; ne nazadnje so bili otroci, ki so stanovali v gradu, na vsakem koraku izpostavljeni orožju /…/

Če je isti avtor ali ista skupina avtorjev v istem letu izdala več del, letnicam dodamo črke a, b, c …. Isto logiko uporabimo tudi v seznamu virov na koncu: Hanuš, 2023a, 2023b.

Navajanje virov v seznamu virov

Splošno navodilo

Vire navajamo po standardih APA 7. Pravilno navedbo vira lahko preverimo tudi na Cobiss+ (odveč je podatek o izdaji in št. str. v oklepaju zraven naslova).

V seznamu virov so določeni naslovi v poševnem tisku.

• Če imamo samostojen vir (npr. knjigo, e-knjigo, poročilo, diplomsko ali magistrsko delo, doktorsko disertacijo, film, video, televizijsko oddajo, podkast, YouTube video, umetniško delo, zemljevid, glasbeni album, neobjavljen rokopis), je v poševnem tisku naslov dela.
• Kadar je naš vir del večje celote (npr. članek v reviji, članek v časopisu, poglavje v knjigi, poglavje v e-knjigi, objava v spletnem dnevniku, televizijska epizoda, spletna stran, objava na Twitterju, poglavje v enciklopediji, poglavje v Wikipediji), se naslov te »podenote« ne piše v poševnem tisku.
• Če imamo članek v reviji oz. časopisu, v poševnem tisku pišemo ime revije in letnik.
• Če podatka ni, ga izpustimo in sledimo naprej vzorčnemu primeru. Pri pisanju naslovov monografij, delov monografij in člankov uporabljamo samo male črke, tudi če so te v tujem jeziku (npr. Radical children’s literature: future visions and aesthetic transformations in juvenile fiction).
• Pri naslovih revij se z veliko začetnico pišejo vse besede po pravilih angleškega jezika (Journal of the American Society for Information Science and Technology).
• Elektronske vire navajamo na enak način kot tiskane. Na koncu dodamo lokacijo, kjer smo ta vir pridobili (URL, DOI ali URN).

Primeri pogostih virov

Knjiga z enim do 20 avtorjev
Saksida, I. (1992). Mladinska književnost pri pouku na razredni stopnji. Mladinska knjiga.

Haramija, D. in Batič, J. (2013). Poetika slikanice. Franc-Franc.

Knjiga nad 20 avtorjev
Gilbert, D. G., McClernon, J. F., Rabinovich, N. E., Sugai, C., Plath, L. C., Asgaard, G., … Botros, N. (2017). Effects of quitting smoking on stress. Routledge.

Tri pike pomenijo izpust preostalih avtorjev razen zadnjega. Pred tremi pikami in za njimi naredimo presledek.

Navajanje virov z uredniki
Šauperl, A. (ur.). (2008). Raziskovalne metode v bibliotekarstvu, informacijski znanosti in knjigarstvu. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo.

Poglavje v knjigi
Grilc, U. (2007). Knjiga in razvoj: knjiga kot ena temeljnih razvojnih kategorij družbe. V S. Rugelj (ur.), Zgubljeno v prodaji (str. 155–184). UMco.

Filipčič, T. in Štemberger, V. (2017). Prilagoditve pri ocenjevanju učenca s posebnimi potrebami pri predmetu šport. V T. Devjak in I. Saksida (ur.), Kakovost in ocenjevanje znanja (str. 61–70). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Članek oz. prispevek v zborniku konference, simpozija ali kongresa
Kramberger, D. (2006). Razvoj in dejavnost pionirskih knjižnic v Mariboru ter revija Otrok in knjiga. V D. Kramberger, M. Logar in D. Turjak (ur.), Splet znanja in domišljije : zbornik ob petdesetletnici mladinskega knjižničarstva v Mariboru : 1953-2003 (str. 11–78). Mariborska knjižnica.

Članek v reviji ali časopisu
Glazer, A. (1998). O Stritarjevem mladinskem delu. Otrok in knjiga, 25(46), 22–30.

Kolšek, P. (4. 8. 2012). Osebno s Slavkom Preglom: mož, ki je odpustil samega sebe. Delo, 54, str. 28.

Elektronski viri
Pregl, S. (2012). Sporočilo v zvezi z očitki Javni agenciji za knjigo. Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. http://jakrs.si/novica/zapisi/sporocilo_v_zvezi_z_ocitki_javni_agenciji_za_knjigo/162/

Osebna komunikacija

Osebne komunikacije ne navajamo v seznamu navedenih virov, ustrezno se na vir sklicujemo le v besedilu.

npr. N. Kralj (osebna komunikacija, 5. 6. 2019) pravi, da …

ali

… (N. Kralj, osebna komunikacija, 5. 6. 2019).