E-naročilnica na revijo

KAZALO

Naslovnico revije Otrok in knjiga št. 107 krasi črno bela ilustracija avtorice Maje Kastelic iz knjige Koozi, Palestinske pisateljice Anastasie Qarawani. Kot zmeraj so za bogato vsebino in raznolikost poskrbeli številni avtorji, med katerimi velja izpostaviti dr. Igorja Saksido, Tino Bilban, Tatjano Pregl Kobe in dr. Dragico Haramija.

Članek RAZLIČNOST DOŽIVLJANJ SVETA V POVOJNI MLADINSKI POEZIJI dr. Igorja Sakside, ki je nastal na podlagi izbora besedil, uvrščenih v antologijo Slovenia’s Best for Young Readers (2020), predstavlja tematske in slogovne značilnosti povojne slovenske mladinske poezije ter njeno povezavo s pesniško tradicijo, in sicer tako, da podrobno interpretira pesniške zbirke desetih slovenskih pesnic in pesnikov – to so: N. Maurer, M. Košuta, M. Dekleva, N. Grafenauer, F. Lainšček, L. Prap, A. Rozman Roza, P. Svetina, B. Štampe Žmavc in A. Štefan. Vsebinsko-slogovni analizi zbirk sledi vrednotenje pomena izbranih avtorjev glede na razvoj in raznovrstnost najboljše sodobne mladinske poezije.

Tudi prispevek Dragice Haramija SODOBNA SLOVENSKA OTROŠKA IN MLADINSKA PROZA​ je nastal na podlagi izbora besedil, ki so bila uvrščena v antologijo Slovenia’s Best for Young Readers (2020). V pregledu so zajeti avtorji, ki so pomembno vplivali na razvoj sodobne slovenske otroške in/ali mladinske proze. Ta se je začela razvijati v 70-ih letih 20. stoletja; produktivni vzorec, zlasti v pravljicah in daljši realistični prozi, pa se kaže še danes, zato pregled zajema slovenske ustvarjalce, ki pišejo prozo v zadnjih petdesetih letih.

Prispevek ZAKAJ JE DOBRO BRATI KAKOVOSTNE POUČNE KNJIG, avtorice Tine Bilban izpostavlja vprašanje, zakaj, če sploh, je dobro brati kakovostne poučne knjige. Najprej se ustavi ob vprašanjih, kaj sploh je poučna knjiga ter kakšna naj bi bila kakovostna poučna knjiga. Nato pa pri odgovarjanju na naslovno vprašanje sledi predpostavkama, da poučne knjige nagovarjajo specifično skupino bralcev ter spodbujajo in negujejo specifične veščine branja in razumevanja.

V reviji Otrok in knjiga bomo v nekaj nadaljevanjih predstavili nekaj pomembnih sodobnih slovenskih likovnih umetnikov, ki s svojimi ilustracijami širijo domišljijska polja mladih bralcev. V prvem delu so predstavljeni ilustratorski opusi Zvonka Čoha, Suzi Bricelj in Polone Lovšin. Avtorje in njihove opuse bo skozi prispevke predstavljala Tatjana Pregl Kobe.

V pogledih na svoje delo, se nam je tokrat predstavil pisatelj in pesnik Jure Jakob, ki med drugim zapiše: "Vsak ustvarjalec ima svoj način dela, svoje majhne in velike rituale, s pomočjo katerih se najlaže vpelje v ustvarjalni proces. Eno od ritualnih pravil, ki ga moram sam spoštovati, če hočem kaj narediti, je, da med nastajanjem pesmi ali kakšnega drugega besedila nikoli z nikomer ne govorim o tistem, kar takrat pišem. Vse dokler nisem z napisanim vsaj za silo zadovoljen. Kot da se bojim, da bi mi kdo pesem, ki se ji približujem, splašil in prepodil, še preden bi jo sam zmogel do konca izpisati. Zmoti me lahko že kako čisto nedolžno, neobvezno vprašanje. No, ker pa brez pogovora tudi tako dobro vpeljani zakonski pari, kot sva midva z Anjo*, ne morejo živeti, si lahko zdaj vsak predstavlja, kje se kuhajo tiste sitne misli, s katerimi se včasih dajem."

*Anja Jerčič Jakob je Juretova soproga, ki tudi ilustrira vsa pisateljeva otroška dela

Polona Konjedic nam je poslala intervju s Susano Aliano Casales, ki prihaja iz Urugvaja, a se je pred kratkim s svojim možem Fabiánom Mastangelo – s katerim od leta 2011 vodita lastno neodvisno založbo ¡Más Pimienta!, ki izdaja kakovostne otroške slikanice – preselila v Španijo, kjer deluje kot urednica in pisateljica otroške literature. Lansko leto je za svojo knjigo Leru leru (Šlik šlak v slovenskem prevodu) prejela nacionalno urugvajsko nagrado za mladinsko književnost. Slovenijo bi po dogovoru z Založbo Malinc, s katero redno sodeluje tudi pri promociji slovenskih mladinskih avtorjev med špansko govorečimi, morala obiskati konec marca. Sodelovala bi na več delavnicah in pogovorih, a tega razmere, povezane s svetovno pandemijo žal niso dopuščale. Kljub temu nam je na podlagi bogatih mednarodnih izkušenj zaupala nekaj svojih zanimivih pogledov na otroško literaturo, založništvo, ustvarjanje in branje.

14. aprila 2019 je v Bologni potekala druga regionalna konferenca IBBY Europe. Regionalne konference, ki potekajo v letih med svetovnimi kongresi IBBY (naslednji kongres IBBY, ki bi se odvijal v Moskvi, je bil načrtovan za september 2020, vendar je bil zaradi letošnje pandemije prestavljen na prihodnje leto), poizkušajo osvetliti specifike posameznih regij. Tako je organizacijski komite prve evropske IBBY konference prepoznal begunsko problematiko kot osrednjo specifično temo zanimanja evropskega prostora in naslovil konferenco, na kateri je svoja dela predstavila tudi Neli Filipić, Bridging Worlds Reaching out to Young Refugees with Books and Stories. Konferenca v letu 2019 pa je s temo Languages in Europe Children reading in a multilingual environment pravzaprav nadaljevala razmislek o multikulturnosti in dialogu, ki lahko izhaja iz otroške literature. O večkulturnosti in večjezičnosti v Evropskem prostoru, ki je bila osrednja tema konference evropskih sekcij IBBY, nam piše Tine Bilban.

O 27-tem Bienalu ilustracij iz Bratislave v letu 2019 se nam s prispevkom oglaša Tatjana Pregl Kobe.

25. januarja 2020 je v okviru festivala Bralnice pod slamnikom, ki ga organizira založba Miš, potekalo v Domžalah tudi tradicionalno strokovno srečanje. Letos je bilo posvečeno poučnim knjigam. Na srečanju z naslovom Od niča, preko mikrobov in nebotičnikov, do zvezd: zakaj in kako brati poučne knjige danes? so svoj pogled na poučno knjigo in pomen pisanja in branja kakovostnih poučnih knjig predstavili različni akterji, ki delujejo na področju poučne knjige: dr. Tina Bilban, dr. Sašo Dolenc, dr. Lučka Kajfež Bogataj in dr. Andreja Gomboc; na okrogli mizi v pogovoru z Mašo Ogrizek pa ilustratorji poučnih knjig: dr. Izar Lunaček, Ivan Mitrevski, Damijan Stepančič, Igor Šinkovec in Miha Hančič. Skušali so odgovoriti na vprašanja, kaj je značilno za dobro poučno knjigo in zakaj jo potrebujemo, kako si lahko z njo pomagamo pri pouku, delu doma in širjenju obzorij na splošno, zakaj je premalo zastopana in brana ter kako znanost na splošno približati mladim bralcem. Razen uvodnega razmišljanja snovalke tokratnega posveta dr. Tine Bilban objavljamo v tej številki še prispevek o pomenu dobre zgodbe tudi na področju poučne knjige avtorja Saše Dolenca z naslovom MOŽGANSKA KEMIJA PRIPOVEDOVANJA ZGODB.

Vabljeni ste seveda še k prebiranju IBBY novic ter tokratni zelo bogati rubriki Ocen in poročil in bogati slikovni prilogi, katere del si lahko ogledate TUKAJ.