E-naročilnica na revijo

V 112 številki revije Otrok in knjiga, letnika 47 ( leto izzida 2021) velja izpostaviti članek Liljane Burcar o proletarskih pravljicah, ki se posvečajo sistemski obravnavi sodobnih, perečih socialnih problemov in so pomenile inovativen odmik – tako v vsebinskem kot oblikovnem smislu – od kanoniziranih in konservativno naravnanih pravljic (na čelu s pravljicami Charlesa Perraulta in bratov Grimm). Da bi razgalile sistemske vzroke revščine in pokazale na strukturno neenakost, s tem pa senzibilizirale in ozavestile tako mlajše kot starejše bralstvo, so vse od začetka temeljile na spoju magičnega in prosvetljeno analitičnega: magično kot tudi govoreče predmete in živali spajajo s sociološko analizo, da bi prispevale k družbenokritični pismenosti in zavesti bralstva. Knjiga pozabljenih proletarskih pravljic Hermynie zur Mühlen: Včeraj je biló … jutri bo, ki so v slovenskem prevodu izšle pri založbi Cankarjeva družba leta 1933, so obsegala tri pravljice: Kaj pripovedujejo Petrčkovi prijatelji, Hlapec in Roževec. Proletarske pravljice podajajo v mladinski literaturi redko videno sistemsko analizo delovanja kapitalističnega sistema, mehanizmov izkoriščanja in okoriščanja peščice na račun večine ter strukturnih vzrokov revščine in sistemske bede. Nastopajo kot izrazito intenzivna oblika družbeno angažirane otroške književnosti, cilj katere je kar najbolj poglobljeno krepiti kritično pismenost in družbeno ozaveščenost. Zato so v obdobju restavracije kapitalizma in poglabljajočih se kriz, razraščajoče se sistemske revščine in strukturnih neenakosti, ki neposredno vplivajo na možnosti obstoja otrok in odraslih, ne le ponovno relevantno, ampak temeljno branje.

Nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo je prejel Daniel Demšar. Zaradi obsežnega in kakovostnega ilustratorskega opusa, inovativnosti pri iskanju novih tehnoloških procesov tiskanja na papir ter brisanja meje med ilustracijo in sliko, predvsem pa zaradi globokih sledi, ki jih pušča za sabo v svetu knjižne avtorske ilustracije. Zato mu čestitamo tudi iz uredništva revije Otrok in knjiga in mu posvečamo tokratno naslovnico (na naslovnici je ilustracija Daniela Demšarja za knjigo Roža v srcu, Bine Štampe Žmavc, Založba Mladinska knjiga, 2010. Na zadnji strani ovitka pa njegova ilustracija za knjigo Ljubi me kot sonce sije, Ferija Lainščka, Založba Mladinska knjiga, zbirka Sončnica, 2019).

S sestavkm OTROŠKA IN MLADINSKA DELA NATAŠE KONC LORENZUTTI, nas bo Dragica Haramija popeljala čez obsežen opus pisateljice Nataše Konc Lorenzutti, ki je doslej izdala kar petindvajset del, od tega osemnajst za otroke in mladostnike. Dela se večinoma umeščajo v realistično prozo (kratke zgodbe, povesti in romani) z otrokom ali mladostnikom kot glavnim literarnim likom, tri sodijo v poezijo. Glede na obliko je osem slikanic, sedem del sodi med ilustrirane knjige, trije romani so brez ilustracij. Glavni liki v proznih delih so obdani z družinskimi člani, hkrati pa vstopajo v različne odnose z vrstniki izven svojega doma (vrtec, šola, tabor); odnosi so odvisni od dinamike odraščanja, večinoma so ljubeči in podporni. V besedilih za najstnike se fokus usmeri iz družinskih odnosov na medvrstniške, pri čemer avtorica na eni strani predstavlja krutost medvrstniškega nasilja, veliko več pa je iskrenih, globokih prijateljstev, ki v nekem trenutku odraščanja pomenijo varnost. Ob veri so močno izpostavljene še nekatere druge vrednote, npr. strpnost, prijaznost, odkritost. Komična perspektiva pa daje literarnim likom in zgodbam iz vsakdanjega življenja neizbrisljiv pečat radoživosti in srčnosti.

"Večkrat se mi primeri, da iščem strokovni termin za kakšno besedilo, ki je polno hecnih in zvitih miselnih premetov in pristopov, tudi nesmislov, ki kombinira na videz nezdružljivo, ki je res daleč od vsega bolj ali manj običajnega in pričakovanega, pa ga ne najdem. Vedno znova se mi v takšnih slučajih pred očmi prikaže zgolj beseda »odbito«"... začenja svoj članek »ODBITE/IGRIVE« SLIKANICE IN KAJ Z NJIMI POČETI naša članica uredniškega odbora Gaja Kos. V prvem delu prispevka opisuje kakšne slikanice pojmuje kot »odbite/igrive«, hkrati pa se ustavi tudi ob slikanicah brez besedila ter naslovniško odprtih slikanicah (saj je vse troje včasih tesno prepleteno). V drugem delu članka pa naniza več primerov domačih in prevedenih, leposlovnih in poučnih »odbitih/igrivih« slikanic, ter spotoma namigne kaj vse ponujajo mladim bralcem ali poslušalcem, pa tudi odraslim posrednikom ali ljubiteljem.

V četrtem delu "nadaljevanke" SLOVENSKI KNJIŽNI ILUSTRATORJI, kjer predstavljamo sodobne slovenske likovne umetnike, ki s svojimi ilustracijami pomembno sooblikujejo knjige za otroke in mladino, nas bo Tatjana Pregl Kobe popeljala skozi ilustratorske opuse Ančke Gošnik Godec, Ane Zavadlav in Marte Bartolj.

Ob proletarskih pravljicah v uvodnem članku Liljane Burcar, boste lahko v članku Katjuše Gorela - REVŠČINA V SLOVENSKIH LJUDSKIH PRAVLJICAH V BERILIH ZA DRUGO TRILETJE OSNOVNE ŠOLE dobili vpogled v analizo slovenskih ljudskih pravljic, ki tematizirajo revščino in so vključene v berila za drugo vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole. Analiza zajema tudi didaktični instrumentarij ob besedilu in raziskuje, kako oziroma ali sploh le-ta naslavlja tematiko revščine. Iz dobljenih rezultatov je razvidno predvsem dvoje: od vseh slovenskih ljudskih pravljic, ki so vključene v berila za 4., 5. in 6. razred osnovne šole, je le manjši delež takih, ki govorijo o revščini, in tudi spremljajoči didaktični instrumentarij ob pravljici le marginalno omenja to tematiko. Zanimiva je tudi ugotovitev, da nekatera berila za drugo vzgojno-izobraževalno obdobje ne vsebujejo slovenskih ljudskih pravljic, ampak samo slovenske ljudske pripovedke ali izključno tuje ljudske pravljice.

Kaj vse zanimivega še lahko preberete v 112-ti številki revije Otrok in knjiga pa najdete tukaj.