E-naročilnica na revijo

Kazalo vsebine

Na naslovnici revije je ilustracija Suzane Bricelj iz knjige O kralju, ki ni maral pospravljati (avtorica besedila: Nina Mav Hrovat, Založba MK), ki je del celostne podobe Nacionalnega meseca skupnega branja 2018.

Z zavihka revije:

Kultura je neločljivo povezana z jezikom. Ko se učimo jezika, hkrati spoznavamo tudi njegovo kulturno ozadje. Za uspešno sporazumevanje torej nista dovolj le slovnično znanje in sporazumevalna zmožnost, ampak je nujno usvojiti tudi medkulturno znanje. Če želimo večkulturnost narediti medkulturno, se moramo posvečati razvijanju medkulturnega zavedanja, spoštovanja in sprejemanja različnih kultur in jezikov že v zgodnjem otroštvu, kar je eden od temeljev medkulturne vzgoje.
Barbara Baloh, Tujost v jeziku: pripovedovanje otrok v večjezičnem in večkulturnem okolju

Kadar neko temo oziroma okoliščino prepoznamo in označimo kot »drugačno«, jo namreč prepoznamo in označimo kot motnjo, problem, o katerem je treba razpravljati. Tudi kadar zatrjujemo, da to »drugačnost« (njeni »drugačnosti « navkljub) sprejemamo, zgolj potrjujemo in utrjujemo status quo – torej razmerje moči med tem, kar se pred(po)stavlja kot norma, in med domnevno drugačnim od te norme.
Andrej Zavrl, »Drugačnost« v otroški in mladinski književnosti

V mnogih slovenskih literarnih delih pa je v ospredju tujstvo, ki nam je, kako ironično, tako geografsko kakor socialno in emocionalno, dosti bliže, in sicer ga nenehno doživljamo in tudi dejavno spodbujamo v lastni družini, družbi in skupnosti.
Suzana Tratnik, Tuji doma

Nevsiljivo, absolutno brez pedagoško dvignjenega kazalca, govori o tem, ali in kako različno, tudi ksenofobično sprejemamo tuje, drugačno, »nenaše«, torej ljudi, fantazijska bitja, navade, ravnanja, nazore, kraje, kulture … od Evrope do Afrike in Kitajske.
Peter Kuhar, Tujost in tujstvo v trilogiji o Lihožercih Pavla Šruta

Predavateljica in umetnica medkulturnost živi, zato ne čudi, da si jo je izbrala za temo trilogije svojih avtorskih slikanic, ki pomenijo most med evropsko in kitajsko kulturo, med preteklim in sodobnim, med znanim in neznanim.
Huiqin Wang, Dragica Haramija, Svilna pot Huiqin Wang

Se mi pa zdi, da smo raziskovalci v začetnih – rekla bi pionirskih – časih sistematičnejšega obravnavanja mladinske književnosti skrbneje pazili, da ne bi poškodovali medosebnih/medsebojnih odnosov: v skupno dobro, v dobro stroke.
Ob 80-letnici Marjane Kobe (Intervju)

Naslov kongresa je želel poudariti, da mladinska literatura vsekakor prispeva k medsebojnemu razumevanju, zato si moramo prizadevati, da bodo knjige dostopne res vsem otrokom na svetu, ker bodo v tem primeru lahko gradile mostove med različnimi narodi in civilizacijami. V sodobnem času množičnih migracij je to morda še bolj potrebno kot kdaj koli prej. Treba je premagovati meje, ne le geografske, ampak predvsem tiste v glavah /…/
Tilka Jamnik, Vzhod srečuje zahod v mladinski literaturi in pravljicah (36. kongres IBBY)

»/…/ Konec Dnevnika iz bunkerja odrasli običajno vidijo kot nekaj temnega in krutega, enoznačnega. Najstniki pa nasprotno v njem vidijo odprt konec, različne možnosti. Neka najstnica se je čudila, zakaj odrasli v tem koncu ne vidijo upanja. Najstniki s to knjigo namreč nimajo nobenih težav.«
Irena Miš Svoljšak, Pisanje je moja življenjska strast (Pogovor s Kevinom Brooksom)