Preskoči na vsebino Preskoči na vsebino

Revija Otrok in knjiga št. 111

E-naročilnica na revijo

Že uvodni članek drIgorja Sakside - VEČERNICA KOT SMEROKAZ KNJIŽEVNE KAKOVOSTI IN RAZNOVRSTNOSTI ZA KURIKULARNE (IN VSE DRUGE) BRALCE napoveduje, da je tokratna številka revije rezervirana za tradicionalno srečanje mladinskih pisateljev v Murski Soboti Oko besede, kjer se podeljuje tudi književna nagrada za najboljše otroško ali mladinsko literarno delo večernica.
Prispevek uvodoma pojasnjuje, kaj je branje književnosti glede na sodobno sistemsko literarno in specialnodidaktično teorijo, ki poleg bralčevega subjektivnega opomenjanja besedila opozarjata tudi na pomen književnega konteksta pri nastajanju, uveljavljanju in razumevanju književnosti. Pri tem v uvodnem delu presega nasprotje med branjem »v samoti« ali »v primežu« konteksta, pojasnjuje pomen in raznovrstnost kurikularnega branja, o osrednjem delu pa osvetljuje pomen nagrade večernica kot pomembnega dejavnika zagovarjanja književne kakovosti in raznovrstnosti branja v okviru bralnega dogodka. Prispevek odstira vprašanja, kako nagrada večernica deluje kot prvina literarnega polisistema, kako se povezuje s kurikularnim branjem in katere vrednostne predpostavke (o literaturi in naslovniku mladinske književnosti) je mogoče izluščiti iz nabora nagrajencev oz. finalistov. Na ta vprašanja odgovarja s primerjavo med nagrajenimi knjigami in izbiro besedil za tekmovanje za Cankarjevo priznanje, opozarja na načine cenzure in na koncu na podlagi didaktične prognoze morebitnih cenzurnih odzivov kurikularnih bralcev analizira roman Vinka Möderndorferja Jaz sem Andrej, ki se je uvrstil med finaliste večernice za leto 2019. Opredeljuje slogovne, tematske in tipološke poteze tega izvrstnega dela, ki kljub izjemni kakovosti utegne spodbuditi proteste predvsem med odraslimi naslovniki mladinske književnosti

V rubriki ČLANKI IN RAZPRAVE boste ob referatu že omenjenega dr. Igorja Sakside, lahko prebrali še nekaj drugih prispevkov iz simpozija Kritika in vrednotenje mladinske književnosti, ki se je odvijal na Očesu besede 2021:

  • dr. Dragica Haramija - VREDNOTENJE OTROŠKE IN MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI ZA BRANJE V IZOBRAŽEVALNEM PROSTORU

V prispevku so upoštevana literarnozgodovinska, literarnoteoretična in literarnorecepcijska načela za izbiro kakovostnih bralnih gradiv (vrednotenje) iz korpusa otroške in mladinske književnosti. Upoštevani so starost naslovnikov oz. razvitost sposobnosti bralne pismenosti mladega bralca ali bralke; kriterija dolžine besedila in števila različnih besed v besedilu (povezava z gradniki bralne pismenosti, zlati z gradniki besedišče, razumevanje besedila, kritično branje), tematologija, vrste in oblike bralnih gradiv. Vse navedeno je postavljeno tudi v kontekst kanonizacije otroške in mladinske književnosti, saj je poznavanje kanonskih besedil nujni pogoj za razumevanje medbesedilnosti in minimalni pogoj za razumevanje razvoja književnosti

  • Boža Krakar Vogel - SPORNE KNJIGE V KURIKULARNEM BRANJU

Za številne kurikularne bralce so za branje v zadnjem triletju osnovne šole sporne predvsem tiste mladinske problemske knjige, ki jih zaradi veristične zgoščenosti vsebine in jezikovnih vulgarizmov dojemajo kot radikalno tuje. V članku obravnavam štiri primere mladinske problemske literature, zaradi katerih so se v zadnjih desetletjih vnemale polemike med kurikularnimi bralci. Pokaže se, da vse knjige, ki so netile bralne spore, niso na stopnji radikalne tujosti. Za dve od njih v zgoščenem bralnem vtisu menim, da sta na stopnji kulturne tujosti, torej bralcem z že doseženo bralno zmožnostjo sprejemljivi in primerni za branje v celotni generaciji mladih bralcev. Zaključujem s komentarjem, da lahko branje problemskih knjig sicer vznejevolji tiste bralce, ki menijo, da branje leposlovja neposredno vpliva na mladostnikove vrednote in da mora leposlovje otrokom nuditi predvsem pozitivne zglede, vendar se zato branju problemskih mladinskih knjig ne kaže odreči. Vseeno pa je na mestu temeljita presoja, katere knjige je primerno predpisati za celotno generacijo, kadar je mogoče pričakovati, da bo določene precejšen del kurikularnih bralcev ocenil kot radikalno tuje. Take knjige so primernejše za interno branje pod vodstvom izkušenega mentorja in ob vnaprejšnjem pogovoru s starši.

  • Gaja Kos - OŽINE IN ŠIRINE DOMAČE KRITIKE MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI

Prispevek se bo pregledno sprehodil po krajini domače kritike mladinske književnosti. Poskušal bo razbiti mit o tem, da se medijski prostor oži in razmišljal o tem, kako bi se ga lahko še razširilo. Pogledal bo, kdo tovrstno kritiko piše in kdo jo piše na novo ter za koga, pa tudi, kdo v zadnjem času kritkom predstavlja »konkurenco«. Razmišljal bo o razmerju med pozitivnimi in negativnimi kritikami ter o izboru knjig, ki za kritiški pretres sploh pridejo v poštev. Nazadnje bo poskušal na primeru založbe Miš pogledati, kako/če nagrade, ki se jim prispevek prvenstveno sicer ne bo posvečal, a je izbor nominirancev in njihovo podeljevanje prav tako pomemben del vrednotenja vsakoletne produkcije, vplivajo na prodajo knjig.

  • Alenka Urh - KRITIKA IN VREDNOTENJE MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI

Ko govorimo o kritiki in vrednotenju mladinski književnosti, moramo upoštevati vrsto vprašanj, povezanih s specifičnim, mladim naslovnikom, ki so v primeru kritike književnosti za odrasle bolj ali nanj irelevantna. Ob splošnih literarnoteoretskih kriterijih se kritika mladinske književnosti neizbežno ukvarja tudi s pedagoško-didaktičnim vidikom. Družba do mladinske književnosti goji določena pričakovanja, povezana z njeno sporočilnostjo, ki so v sklopu književnosti za odrasle izvzeta iz območja obravnave. Glede na število mladinskih del, ki izidejo vsako leto, in glede na pomen, ki ga ima branje na razvoj otrokove bralne sposobnosti, etično-moralne presoje in mnogih drugih zmožnosti, je kritiki tega pomembnega korpusa besedil namenjene premalo pozornosti in medijskega prostora. Predvsem pa je velika večina recenzentskih zapisov namenjena odraslim naslovnikom, kar v osnovi implicira misel, da je naloga izkušenih bralcev, da posredujejo (kakovostno) književnost mladim. Pa vendar se kaže vprašati tudi, kako (in predvsem, kje) bi kritika mladinske književnosti lahko prišla nasproti svojemu pravemu naslovniku – mlademu bralcu, ki bo prej ali slej sam odločal o tem, kaj bo bral in ali bo sploh bral.

Ob utemeljitvi nagrade večernica objavljamo še intervju nagrajenca in nominirancev, ki so zšli v dnevniku Večer:

  • Sebastijan Pregelj: Brez spomina nas ni
  • Borut Gombač: Vznemiri me magnetizem detajla
  • Simona Semenič: Ta igrivost je zame ključna
  • Damijan Šinigoj: Poslal sem najstnika v podzemlje
  • Barbara Gregorič Gorenc: Kot večna vseprisotnost živali ob nas

Kaj prinašajo še druge rubrike pa lahko najdete v KAZALU ali seveda v tiskani izdaje revije Otrok in knjiga.

Revija Otrok in knjiga št. 111, naslovnica
Informacije
Leto izida2021
SLEDITE NAM | Ikona za Facebook Ikona za Instagram Ikona za Youtube
© 2024 Mariborska knjižnica. Vse pravice pridržane!
Prikaži skrita obvestila