E-naročilnica na revijo

Kazalo vsebine

V reviji napovedujemo jesenski simpozij na srečanju slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede 2018.  

Uvodna razprava v reviji Med izvirnikom in prevodom; osebna imena in toponimi v Martinu Krpanu Darje Mazi Leskovar s klasično znanstveno metodo primerjalne analize ugotavlja razlike in podobnosti v rabi podomačitvenega in potujitvenega prevajalskega postopka ob različnih prevodih Levstikove povesti Martin Krpan (1858) v hrvaški in angleški jezik. Veronika Rot Gabrovec v prispevku Čez puščava, čez morjave poudarja, da sta v okviru različnih interdisciplinarnih pristopov lahko pomemben dejavnik pri obravnavi oz. sprejemanju književnih besedil tudi kraj in prostor. Predstavi tri sodobne avstralske slikanice, ki obravnavajo migracije, begunstvo in razselitve. Chris Cooper se je v prispevku Biti Ismena: odnos med zgodbo in dramo poglobil v zgodbo, ki je po njegovem prepričanju osrednjega pomena za naše bistvo. Pripoved je namreč način mišljenja in čutenja, ki nam pomaga pri ustvarjanju različice sveta, v katerem si v psihološkem smislu lahko zamislimo prostor zase – nekakšen ‘dom v svetu.’ Članek se osredotoča predvsem na avtorjevo izkušnjo sodelovanja na Mariborskem pravljičnem festivalu 2017, ki se ga je udeležil kot pravljičar in promotor vzgojnoizobraževalne drame. Je tudi poskus osvetliti odnos med zgodbo in dramo z njunimi podobnostmi in razlikami. Članek Aleksandra Bjelčeviča Evangelij za pitbule – romaneskna obsodba spolnih zlorab polemizira s trditvami Milene Mileve Blažić, ki je z zlato hruško nagrajeni roman Evangelij za pitbule označila za pornografski, avtorja pa obdolžila, da zagovarja spolne in druge zlorabe otrok. Bjelčevič postavi citate v kontekst izjavljanja in v okvir romaneskne zgodbe ter njenega sporočila, pornografskost pa preveri ob definicijah pornografije. Avtor članka je prepričan, da roman ne zagovarja spolnih zlorab in ni pornografija, ampak problemski psihološki roman o zlorabljenem dekletu iz disfunkcionalne družine, ki se po poskusu samomora postopoma sooča s svojo spolno travmo.

V rubriki Odmevi na dogodke so objavljeni krajši prispevki udeležencev okrogle mize (Tina Bilban, Andrej Ilc, Mateja Gomboc, Borut Malot, Breda Jelen Sobočan in Blaž Istenič) o večnaslovniški (crossover) književnosti, ki jo je aprila 2018 ob 70-letnici Pionirske in mladinskega knjižničarstva pripravila Mestna knjižnica Ljubljana. Alenka Veler predstavlja dogajanje in pomembne vsebinske poudarke na 2. mladinskem festivalu angažiranega pisanja Itn., Meta Blagšič pa 17. Pravljični dan v Mariborski knjižnici.

V rubriki Pogled na svoje delo sta objavljena dva prispevka: poetično razmišljanje o pomenu branja urednice in pesnice Tjaše Koprivec Vuga in pravljica o pravljici, ki bi se rada koga dotaknila Ide Mlakar Črnič, ki je skupaj z ilustratorjem Petrom Škerlom prejela nagrado za najboljšo izvirno slikanico 2017.V rubriki IBBY novice je objavljena poslanica ob mednarodnem dnevu knjig za otroke, ki jo je letos pripravila latvijska sekcija IBBY. Tilka Jamnik poroča o nagradah, ki so bile podeljene na sejmu otroških knjig v Bologni, in o 26. prodajni razstavi otroških knjig Bologna po Bologni, ki je bila v Knjigarni Konzorcij v Ljubljani. V rubriki Poročila – ocene so objavljene kratke ocene vseh nominiranih del za nagrado desetnica in utemeljitev žirije za obe nagrajeni deli (Žiga špaget je za punce magnet Aksinje Kermauner in Tombola ali življenje! Suzane Tratnik). Objavljamo tudi utemeljitvi za aktualni Čopovi nagrajenki, tudi zato, ker sta Darja Lavrenčič Vrabec in Maja Logar članici uredniškega odbora revije Otrok in knjiga. Vsebino številke zaokrožujeta recenziji Tine Bilban (o knjigi Maše Ogrizek Koko Dajsa: V mestu) in TatjaneP regl Kobe o slikanici Angel v soseski Kristine Steinsdottir in ilustratorke Halle Solveig.

Oko besede 2018
TUJSTVO IN TUJOST v mladinski književnosti
Murska Sobota, 28. septembra 2018

Na simpoziju, ki ga v okviru Očesa besede tradicionalno pripravlja revija Otrok in knjiga, bodo udeleženci tokrat razpravljali o tematiziranju različnih oblik tujstva v mladinskih literarnih delih in tudi o bližini/tujstvu mladinskega pisatelja doživljanju in duhovnosti sodobnih otrok ter mladostnikov.

Nekaj izhodiščnih vprašanj:

• Kako se sodobna (mladinska) književnost sooča z realnostjo današnjega sveta, ki je zaradi različnih socialnih, gospodarskih, političnih, verskih in kulturnih sprememb vse bolj večkulturen in se zato masikomu marsikdaj v marsičem zdi (nesprejemljivo) tuje?
• O katere vrste tujosti, drugačnosti lahko beremo v sodobni mladinski književnosti? Kakšno je pri nas razmerje med tovrstno izvirno in prevodno literaturo; iz katerih nacionalnih književnosti so ta v slovenščino prevedena dela?
• Kako lahko literatura prispeva k poglobljenemu razumevanju sveta in k razvoju medkulturne zmožnosti otrok in mladostnikov pa tudi odraslih?
• Ali lahko nereflektirano poudarjanje »tujosti« oziroma »drugačnosti« v literaturi še dodatno utrjuje marginalizacijo »tujcev« oziroma »drugačnih«?
• Obstajajo nacionalne književnosti, ki so zaradi lastnih zgodovinskih izkušenj bolj odprte do vprašanj družbene tujosti?
• Interpretacije besedila so seveda odvisne od bralcev, ki besedilo polnijo s svojimi kulturno pogojenimi shemami in izkušnjami, zato so tudi prevodi vedno že asimilirana besedila. Je v slovenski prevajalski praksi bolj uveljavljen podomačitveni ali potujitveni prevajalski princip?