E-naročilnica na revijo

V 110-ti številki revije Otrok in knjiga bi izpostavili predstavitev sodobnih slovenskih likovnih umetnikov s prispevki Tatjane Pregl Kobe, ki jih ojavljamo v nadaljevanjih. Le ti s svojimi ilustracijami pomembno sooblikujejo knjige za otroke in mladino. V tem prispevku namenjamo pozornost ilustratorskim opusom Melite Vovk, Dušana Muca in Maje Lubi... Ker je pripovedovanje eden od ključnih vidikov človeškega mišljenja, interakcije in razvoja bomo v prispevku Barbare Baloh in Samante Kobal spoznali nekaj teorij o pomenu in metodah ustvarjalnega pripovedovanja otrok, posebej izpostavljamo razmišljanja in napotke znamenitega italijanskega pisatelja G. Rodarija. V nadaljevanju pa predstavljamo še akcijsko raziskavo, katere namen je bil spoznati in razumeti mehanizme tvorjenja in pripovedovanja izvirnih zgodb ob uporabi vizualnih spodbud.

Ker je Mariborska knjižnica v sodelovanju s Hokejsko drsalnim klubom Maribor razvila program bralnih spodbud Hokejska bralna postava, za katerega je leta 2019 prejela nagrado za najboljši projekt slovenskih splošnih knjižnic na področju inovativnih storitev za uporabnike objavljamo prispevek avtorice projekta Sabine Fras Popovič. Teoretična izhodišča o procesu branja in branju kot kompetenci, ki jo razvijamo tudi v drugačnih okoliščinah digitalnega sveta, bomo povezali s specifičnim dojemanjem branja kot prostočasne dejavnosti v izbrani ciljni skupini mladih hokejistov in hokejistk. Poudarek je na konceptu proaktivne splošne knjižnice, ki se intenzivno ukvarja z vprašanjem ustvarjanja potrebe po branju med neuporabniki knjižničnih storitev...

V prispevku Barbare Hanuš bomo spoznali leposlovna gradiva ter projekte, ki pomagajo učencem, ki se ne šolajo v svojem maternem jeziku. Pestra narodnostna struktura otrok tudi v Sloveniji vpliva na oblikovanje knjižnih zbirk v vrtcih in šolah in na oblike spodbujanja branja, ki učencem in učiteljem (tudi tistim, ki poučujejo v tujini) pomagajo pri razvijanju bralne pismenosti v slovenščini. Večjezičnost je bistveni del evropske identitete, upoštevati jo moramo pri bralni vzgoji in izbiri gradiv. Otrok, katerih materni jezik ni slovenščina, je v slovenskih vrtcih in šolah veliko, slovenščino pa se učijo tudi učenci v zamejstvu in v različnih evropskih in neevropskih državah. Pri vseh teh otrocih moramo pri izbiri bralnih gradiv upoštevati njihovo znanje jezika. Priseljenci so deležni pouka slovenščine in bralnih spodbud v vrtcu in šoli, za njih je pomembno, da se kar najbolje naučijo jezik okolja, ki je hkrati tudi učni jezik in učni predmet. Le znanje jezika jim omogoča učenje in stike z vrstniki...

Ema Palovšnik in Aksinja Kermauner v svojem članku je predstavita inkluzivno knjiga z naslovom Legenda o Zlatorogu, ki je namenjena tako otrokom z različnimi izzivi na področju sprejemanja informacij kot tudi nevrotipičnim otrokom. Bralec se lahko z inkluzivno knjigo spozna kot s celoto ali pa le z delom, ki je zanj v tistem trenutku najbolj koristen, zanimiv. Hkrati se z isto vsebino lahko srečujejo različni bralci, pa naj se razlikujejo po starosti, kognitivnih zmožnostih ali načinu sprejemanja informacij iz okolja...

V članku Zrcalkin peskovnik avtorice Žive Čebulj so na primeru tetralogije Zrcalka Christelle Dabos predstavljeni različni besedotvorni postopki in strategije, in sicer izpeljava, zlaganje, sestavljanje in sklapljanje ter pripis dodatnega pomena že dani besedi. S sistematiziranim gradivom novotvorjenk ugotavljamo, da so vse besedotvorne vrste še žive, najproduktivnejša pa je izpeljava, ki novotvorjenkam omogoča tudi večstopenjskost...

David Bedrač nam v svojem prispevku naredi »inventuro« nekaterih didaktičnih metod, ki ih je v njegovi osemnajstletni praksi postopoma uvajal v pouk maternega jezika in književnosti. Njegov namen je predstaviti didaktično pot kot učitelja književnosti od začetkov poučevanja do danes, s poudarki na tistih metodah in pedagoških prijemih, ki so se v praksi izkazali za posebej uspešne. S tem želi spodbuditi in navdušiti stanovske kolege in jih povabiti k uporabi katere od predstavljenih metod...

V rubriki IBBY NOVICE nam bo Tina Bilban predstavila letošnje praznovanje mednarodnega dneva knjig za otroke, v ODMEVI NA DOGODKE pa nam Gaja Kos prinaša poročilo s kritiškega simpozija Umetnost kritike 2020.

Več informacij o vsebini pa najdete v KAZALU in seveda v reviji Otrok in knjiga št. 110.