20. november 2024, Osrednja knjižnica Celje

Mariborska knjižnica je prejemnica nagrade Združenja splošnih knjižnic Slovenije za najboljši projekt na področju storitev za uporabnike v letu 2024. Projektu Umovadba, ki ga izvajamo od leta 2023, je komisija dodelila maksimalno število možnih točk. Sodelavci knjižnice, vpleteni v zasnovo, razvoj in izvedbo projekta in zunanja strokovnjakinja, ki program izvaja, so nagrado prevzeli ob praznovanju dneva splošnih knjižnic v sredo, 20. novembra 2024, v Osrednji knjižnici Celje. Podelitev nagrade je bila del dogajanja ob Tednu splošnih knjižnic, ki smo ga po vsej Sloveniji praznovali med 18. in 22. novembrom 2024.

V Mariborski knjižnici z raznolikimi vsebinami aktivno posegamo v družbeni prostor, odzivamo se na različne družbene pojave, sistematično in ciljano spodbujamo tudi dejavnosti na področju vključevanja ranljivih skupin. Ob spremljanju naraščajočega pojava demence, ki jo je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila za javnozdravstveno prioriteto 21. stoletja, smo leta 2023 v sodelovanju z Zavodom Aloja, Maribor, vzpostavili program Umovadba. Vodita ga mag. socialne gerontologije Lidija Breznik - strokovna vodja Zavoda Aloja, Maribor in prostovoljka, dipl. soc. delavka Zvonka Novak - upokojenka z delovnimi izkušnjami iz Centra Naprej in VDC Polž.

Program Umovadbe je brezplačen. Namenjen je posameznikom z upadom spoznavnih sposobnosti ter tistim, ki želijo le te ohranjati in krepiti. Udeleženci s pomočjo iger in didaktičnih pripomočkov iz zbirke igroteka Mariborske knjižnice, krepijo spomin, motoriko, senzomotoriko, senzorne zaznave in govorne veščine. »Predvsem pri individualnem pristopu opažam, da z izbiro raznolikih in ciljano izbranih vaj udeleženci uživajo in krepijo spodbude za lastni napredek, ali napredek svojih svojcev. Zaznam pozitivne učinke na spomin, pozornost, finomotoriko, senzorne sposobnosti, reševanje logičnih nalog in ohranjanje samopodobe. Izrazito pozitivno se kaže vpliv na ohranjanje socialne mreže.«, o pozitivnih učinkih programa razlaga mag. Lidija Breznik.

Program poteka v obliki rednih, tedenskih srečanj v Knjižnici Nova vas, vsako sredo ob 10.30. »Prednost vidim v povezovanju lokalnega okolja s knjižnico in pripravljenosti zaposlenih, da se naučijo nekaj o demenci in to uporabijo pri svojem delu ali v vsakodnevnem življenju, kar prispeva k destigmatizaciji pojava demence. Knjižnica je postala varen prostor srečevanja tudi za uporabnike s primanjkljajem, ki je v družbi stigmatiziran.«, je še poudarila mag. Breznik. Za zaposlene smo pred pričetkom programa izpeljali izobraževanje s področja demence, saj le-ti zdaj pomembno doprinašajo k izvajanju programa. Vodja Knjižnice Nova vas Slavko Žižek izpostavlja še en pomemben vidik programa: »Pozitivno plat projekta ocenjujemo tudi v vedenju spremljevalcev, ki na Umovadbo pripeljejo svojce. Najpogosteje počakajo v knjižnici, se v tem času med seboj družijo, izmenjajo izkušnje, neobremenjeno spregovorijo o svojih težavah v skrbi za svojce in so si tako v medsebojno podporo. Zelo dragocena jim je tudi strokovna podpora izvajalk. Na ta način se plete solidarnostna mreža, ki doprinese k vključevanju v okolje in detabuizaciji pojava demence, kar uporabnikom veliko pomeni.«

Aleš Žigart, vodja Pionirske knjižnice Nova vas, kjer domuje zbirka, in Tanja Vreš, vodja igroteke, navajata: »Opažamo tudi zmerni porast zanimanja za igroteko v našem okolju, pa tudi povečanje prepoznavnosti knjižnice, kar se nakazuje tudi pri izposoji pripomočkov in iger po modelu Umovadbe za prenos in uporabo gradiva iz igroteke v druga okolja, npr. Društvo upokojencev Razvanje«.

Program se je v zadnjem letu dobro uveljavil, odziv je presegel vsa pričakovanja, saj se je število udeležencev v drugem letu izvajanja podvojilo. To nakazuje, da je potreba po tovrstnih vsebinah za starejše odrasle v okolju zelo velika. Redna udeleženka programa, Manja H., deli svojo izkušnjo: »Že od začetkov redno in z veseljem prihajam na Umovadbo zaradi socialnih stikov, sklepanja novih poznanstev, sprostitve, ob družabnih igrah pa krepim spomin. Pozitivnih učinkov je veliko, potrebna bi bila širitev projekta v druge enote«. Direktor Mariborske knjižnice, mag. Klemen Brvar, odgovarja: »V Mariborski knjižnici v partnerskem sodelovanju z Zavodom Aloja že načrtujemo širjenje programa v katero od drugih enot knjižnice, hkrati pa si prizadevamo zagotoviti dolgoročno vzdržnost storitve.«

»Pomembna je tudi pozitivna izkušnja mreženja in partnerskega sodelovanja z Zavodom Aloja ter spoznavanje možnosti za umestitev programov v druge projekte, financirane iz javnih sredstev. Na ta način se poraba javnih sredstev racionalizira, učinki pa multiplicirajo in vračajo k uporabnikom knjižnice kot javnega prostora, namenjenega vsem zainteresiranim prebivalcem.«, še poudarja vodja razvojno analitične službe Mariborske knjižnice Dragana Lujić.

Zavod Aloja in Mariborska knjižnica v sodelovanju pripravljata in dopolnjujeta še sezname pisnega gradiva na temo demence, skupaj obeležujeta različne dogodke ob npr. svetovnem mesecu demence ter na ta način ozaveščata in senzibilizirata širšo javnost ter poskušata doprinesti k detabuizaciji pojava demence v družbi. Seznam literature, ki so ga poimenovali »Znanje za življenje z demenco«, je dosegljiv na tej povezavi.

november 2024