1 CD (66 min, 2 sek)

Založništvo: Ljubljana: Društvo slovenskih skladateljev

Zacvetele so Spominčice, in to ne zgolj tiste na vrtni gredi, ampak tako naslovljeni album, ki prinaša klavirske miniature slovenskih skladateljev v izvedbi Bojana Glavine. Slovenski pianist, skladatelj in glasbeni pedagog je posegel po kratkih, pogosto spregledanih biserih slovenskega klavirskega repertoarja, da bi njihovo lepoto in sporočilnost predstavil v obliki antologije, kakršna verjetno ne bi našla svojega mesta v pregledu vrhuncev slovenske klavirske literature. S spremno besedo, ki v slovenščini in v angleškem prevodu prinaša življenjepis Bojana Glavine ter na kratko predstavi posnete skladbe, ga je opremil Franc Križnar.

Spominčice, te drobne cvetlice zlahka spregledamo ob blestečem barvnem razkošju vrtnic, lilij, jasmina in hortenzij. Enako tudi klavirske miniature redkeje zvenijo na koncertnih odrih, kjer mesto odstopijo mogočnejšim, obsežnejšim sonatam. A od blizu spominčice razkrivajo enkratno ljubkost, barvitost in opojni vonj, in tudi klavirske miniature skrivajo posebno bogastvo vsebine, povednosti, barv in razpoloženj. V strnjeni obliki in kratkem trajanju delujejo kot sladko-grenki opomnik na minljivost vsega dragocenega, lahko pa tudi kot lahkotni trenutek popestritve, ki poslušalca nagradi s strnjeno, intenzivno estetsko izkušnjo.

Bojan Glavina je torej posegel po glasbi, kakršna je zvenela v slovenskih meščanskih salonih zadnjih dobrih dveh stoletij izpod prstov tako ljubiteljskih kot poklicnih glasbenikov. Na albumu si skladbe sledijo v bolj ali manj kronološkem zaporedju: od del Antona Tomaža Linharta, Benjamina Ipavca, Josipine Urbančič Turnograjske, Hugolina Sattnerja, Frana Vilharja, Rista Savina, Josipa Pavčiča, Gojmirja Kreka in Stanka Premrla prek Marija Kogoja, Slavka Osterca, Karola Pahorja, Lucijana Marije Škerjanca, Vilka Ukmarja, Marjana Kozine in Pavla Šivica do Primoža Ramovša, Pavleta Merkuja, Jakoba Ježa, Alojza Srebotnjaka, Alojza Ajdiča in Bojana Glavine, ki z lastno skladbo sklene enkratni spored. Od konca 18. stoletja do današnjih dni spored teče od skladbe do skladbe in med poslušanjem komajda zaznamo diskretne, a izrazite spremembe sloga. Glavina nas s slogovno žlahtnimi, tehnično dovršenimi, temperamentnimi in močno izraznimi interpretacijami popelje na potovanje skozi več kot dve stoletji, v katerih so slovenski skladatelji sledili evropskim slogovnim tokovom od klasicizma prek romantike in impresionizma do modernizma, ekspresionizma in avantgarde. Antologija je zato posebno dragocen dokument slogovnega razvoja klasične glasbe na Slovenskem ter dokaz tehnične in umetniške izpopolnjenosti njenih ustvarjalcev. (Vir: Sigic).

Pripravila: Alenka Črnič