Roman Gorana Markovića Doktor D. nas popelje v obdobje med letoma 1996 in 2008. Začne se s pismom, ki ga polkovnik Ljubomir Lazić pošlje svojemu nadrejenemu. Pismu so priloženi prepisi komunikacije z gospodom K. Čeprav ni nikjer izrecno omenjeno, je jasno, da je osrednji lik Radovan Karadžić.

Služba ga je, ko je bilo podpisano premirje in je bila za njim razpisana mednarodna tiralica, našla v neki votlini in nato prepeljala v Beograd, kjer je bil skrit vsem na očeh. Dodelili so mu novo lažno identiteto, postal je Darko Dragić, oseba, ki naj bi bila že pokojna in brez sorodnikov. K. si mora pustiti rasti brado in lase, prepovedani so mu tudi vsi izhodi. Sčasoma pa prične prakticirati alternativno medicino in postane doktor D. Kot zdravilec, bioenergetik in šaman živi dvojno življenje.

Čeprav je besedilo na prvi pogled precej suhoparno, saj je roman oblikovan kot niz poročil, zapisnikov in komunikacij, bralca nenavadna zgodba postopoma posrka vase. Prav dokumentarna oblika pripovedi še poudari občutek skrivnostnosti in absurdnosti položaja, v katerem se znajde eden najbolj iskanih ljudi na svetu.

Avtor, ki je tudi režiser in scenarist, skozi nenavadno zgodbo odpira vprašanja o politični odgovornosti, prikrivanju in življenju pod lažno identiteto. Doktor D. je nenavadno in vznemirljivo čtivo, ki se bere skoraj kot skrivni dosje.

Citat:
»Strogo zaupno!
Sestanek kolegija je bil sklican na pobudo novega načelnika. Prisotni so bili vodje vseh sektorjev. Tema je bila INFORMACIJE O SKRIVANJU VOJNEGA ZLOČINCA K. Načelnik nas je na kratko obvestil o tem, kako ga je novi premier po sestanku z ameriškim ambasadorjem poklical na pogovor, kjer ga je obvestil, da je CIA prišla do odkritja, da se K. skriva v naši državi in da se to dogaja z vedenjem in v organizaciji naše Službe. Premier je prepričeval ameriškega ambasadorja, kako se to ne bi moglo zgoditi brez njegove vednosti, ampak on je vztrajal pri tem, da je K. verjetno v Beogradu ter da njegovo skrivanje in vso potrebno logistiko organizira, če že ne cela Služba, pa vsaj njen del, ne da bi o tem informirali bodisi državni organ ali premierja osebno.« (str. 83)

Ana Dolinšek