Preskoči na vsebino Preskoči na vsebino

Goran Vojnović: Šum češnje

Goran Vojnović, pisatelj, režiser, scenarist in kolumnist, nam je letos postregel s svojim petim romanom, naslovljenim Šum češnje, ki je bil izdan pri založbi Goga. Za svoja dosedanja dela je prejel številne mednarodne in domače nagrade – med slednjimi velja izpostaviti kresnika za kar tri, in sicer Čefurji raus!, Jugoslavija, moja dežela in Figa, za katero je bil nagrajen tudi z Župančičevo nagrado. Njegovi romani so prevedeni v tuje jezike in tako dostopni bralcem po vsem svetu.

Svet glavne junakinje Šuma češnje je – čisto po vojnovićevsko – vpet med nemalo držav, jezikov in vlog. Olja Maraš je ženska srednjih let, katere življenje zaznamujejo Sarajevo, od koder prihaja, Ljubljana, kamor s starši kot deklica prebegne zaradi vojne in kjer si pozneje ustvari družino, Dunaj, kamor se s sinom Nadanom zateče pred vse bolj odtujenim možem Damirjem, in Berlin, kamor jo vodi ljubezen do ljubimca Gerharda. Pri tem jo nepopustljivo dušijo spone vseh naštetih odnosov. Damir še vedno upa na njeno vrnitev v Ljubljano, Gerhard si želi skupnega življenja z njo v Berlinu, Nadan, izjemno nadarjen študent dunajske fakultete za fiziko, pa zaradi svoje drugačnosti že od svojega rojstva od nje zahteva ogromno pozornosti, saj se v svetu ljudi ne znajde najbolje.

Olja je prevajalka. Ne samo po poklicu, tudi identificira se kot taka, saj je biti prevajalka postalo del njene identitete. V življenju se mora namreč kar naprej prevajati drugim, bodisi zaradi jezikovnih ovir bodisi zaradi takšnega ali drugačnega prepada, ki jo ločuje od ljudi okoli nje. Venomer je razpeta med pričakovanji drugih in lastnimi željami.

»Olja, hočem vse ali nič. Razumeš? Olja? Me razumeš?«
In ne morem več. Ne morem se več prevajati. Hočem ostati neprevedena. Hočem obstajati le v svojem jeziku, četudi ga ne govori nihče razen mene. Nočem se izgubljati v prevodu. Nočem zveneti nenavadno, brez rim in ritma. Nočem se več pripovedovati opisno, s približnimi pomeni, brez pravih besed, brez besed, ki prenašajo točno to, kar čutim. Nočem več neduhovitih duhovitosti, zgrešene dobesednosti, nočem več prevoda. (str. 242)

Kako dolgo se bo zmogla prevajati, ne da bi v prevodu izgubila samo sebe?

Šum češnje je roman o materinstvu, krivdi, družinskih vezeh, odnosih in pripadnosti, v središču katerega – tako kot v drugih Vojnovićevih romanih – spremljamo izjemno premišljene, večplastne, kompleksne like, ki odpirajo vprašanja o tem, kako najti svoj prostor pod soncem, ne da bi izgubili same sebe.

Eva Štuhec Zega

Goran Vojnović: Šum češnje, naslovnica Iskalnik Preverite razpoložljivost (Cobiss)
Informacije
Leto izida2026
Ciljna skupinaodrasli, starejši
Zvrstroman
SLEDITE NAM | Ikona za Facebook Ikona za Instagram Ikona za Youtube
© 2026 Mariborska knjižnica. Vse pravice pridržane!
Prikaži skrita obvestila