Ptujski pisatelj Silvester Vogrinec v mladinskem romanu Kara Red, ki sodi v žanr znanstvene fantastike, na svoj način poustvari pravljico o Rdeči kapici. To je knjiga »za bralce, ki iščejo več kot pravljico. Za tiste, ki vedo, da je največja nevarnost vedno skrita v senci.«

Napeta zgodba se prične s tekom glavne junakinje Kare Red v Sivi coni, kjer pravzaprav beži pred pošastjo, ki jo lovi. Kara jo poimenuje Volk, vendar bo šele kasneje odkrila kaj to bitje je in zakaj jo zasleduje.

Kara je štirinajstletnica, ki živi v distopični koloniji, kjer mora prevzeti nalogo kurirke. Od Babice prejme kurirsko značko in rdečo baretko, predvsem pa nasvet, da se bo nekoč morala spomniti, kdo je, ko jo bodo prepričevali, kdo naj bo. Babica ji na tilnik vstavi še spominsko kapsulo, ki jo mora dostaviti, še prej pa mora poiskati Lovca. Med potjo spoznava sprva nevidno nevarnost, ki ji sledi. Volk je namreč izjemno potrpežljiv, ampak je na lovu. Napetost se skozi roman stopnjuje in zaostruje. Kmalu postane jasno, da je Babica ni poslala na varno, temveč v vojno.

Ko srečuje druge ljudi in obiskuje nepoznane postaje, opazi, da nekateri nimajo senc. To so osebe, ki jih nekaj izvotlilo, ki so z nečim okužene. Ugotovi, da Volk ni edina nevarnost, ki ji preti. Spozna tudi mladega fanta Nika in moškega, ki se predstavi kot Aron, vendar se ji ves čas pojavljajo dvomi, komu lahko verjame. Kmalu dojame, da je dvom edina zaščita, ki jo ima.

V taboru Romov jo stara ženica seznani z zgodbo o Rdeči kapici. Postopoma se razkriva tudi ozadje Direktorata in Kraljevine, ki usmerjata življenja ljudi. Od Lovca se Kara odpravi nazaj k Babici, ki pa jo je medtem Direktorat ujel in obsodil na izbris ter jo uporabil kot vabo. Kara se poda na reševalno nalogo, da bi jo rešila pred javno usmrtitvijo. Na poti spozna še Irio, Tarena in druge upornike, ki skrivoma delujejo proti oblasti.

Na koncu sledi upor, pred tem pa vrsta napetih spopadov, med katerimi posebej izstopa obračun med Volkom in Lovcem. Kara se bori proti nadzoru in strahu z željo, da bi resnica končno prišla na dan. Delo združuje elemente znanstvene fantastike, pravljice in družbene kritike ter ustvarja temačen, a privlačen svet, v katerem je resnica skrita, zaupanje pa redko.

Citat:
»Siva cona ni bila prazna.
Bila je polna zaznavanja.
Prvič je razumela, da pot, na katero je stopila ne vodi samo k cilju. Da to ni bila samo naloga, prenos podatkov, kratka pot skozi nevaren prostor. To je bil beg in hkrati preizkus.« (str. 42)

Ana Dolinšek