V prvem delu mladinske trilogije Bes te lopi nas Simona Semenič popelje v dva svetova oziroma v dve časovni obdobji, ki se s pomočjo nerazumnega in magičnega srečata v Medsvetovju.

Najprej spoznamo Milico, ki se prebudi sredi požara. Komaj ji uspe rešiti mamo Dragomiro in hčerko Zorico, medtem ko oče Stanislav zgori skupaj z domačijo. Ko vaščani naženejo ženske, jim prihodnost ne obeta nič dobrega. Pošast namreč pride, vzame in gre. Dejstvo, da ženske nočejo sprejeti enega boga, je razlog, da jih vaščani poženejo v beg, v neznano in nepričakovano. Del zgodbe je umeščen v srednji vek, v čas okrog leta 1005, v čas bojev med starimi verskimi praksami in enoboštvom.

Dogajanje časovno preskakuje. Zgodba se izmenjuje in iz srednjega veka smo vrženi v današnji čas, kjer spoznamo Svita, ki preživlja pandemijo covida in je zato zaprt doma. Šola poteka na daljavo, vsakdan pa zaznamujeta odtujenost in monotonija. Svit živi z zombimamo in bratom Brinom, medtem ko oče z novo družino živi na Irskem. Njegovo zgodbo spremljamo skozi dnevniške zapise, ki jih sprva piše kot domačo nalogo, a se izkaže, da je pisanje lahko veliko več.

Ko mu oče pošlje skrivnostno knjigo z namigi, ki mogoče vodijo do zaklada, se zgodba začne zapletati. Knjiga Svita in njegova prijatelja Jasno in Gabra ter brata Brina popelje do novih odkritij in celo do prehodov v druge svetove. Dogajanje se seli med Ljubljano in Istro. Blizu vasi Kubed, kjer živi dedek Stanko, se nahaja portal, skozi katerega vstopajo v drugi svet. Tam spoznajo vile-vilince, nenavadnega videza in navad, ki jih spremljajo na pustolovščinah v Medsvetovju. Prav po njihovi zaslugi junaki spoznajo, da imajo posebno nalogo, premagati bese in tako pomagati Milici. Nenadoma imajo junaške naloge in nazive, Milica postane kraljica, Svit njen vitez, Brin modrec, Jasna jasnovidka, Gaber pa gnada mišica. Vsak izmed njih je ključen za uspeh naloge.

»Eureka!« zavpije Brin. »Zdaj mi je vse kristalno jasno. Pandemija je ključ. Med kataklizmami pride do neravnovesij. Pandemije, vojne in podobno. In ta neravnovesja so, kot rečeno, veselica za bese. Lažje prehajajo med svetovi in se množijo. Da. Mi pa smo se znašli v nekakšnem … Medsvetovju? Da. To.« (str. 292)

Pisateljica spretno prepleta slovansko mitologijo, naravne sile in fantazijske prvine ter povezuje preteklost s sedanjostjo. Nastal je napet mladinski roman, ki poleg pustolovščine odpira tudi teme odraščanja, družinskih odnosov, bolezni in osebnih stisk, hkrati pa ponudi tudi vpogled v surovost srednjeveškega časa. Širok spekter čustev in dinamično dogajanje bralca zlahka posrkata vase, zato knjigo težko odložimo. Nadaljevanja se lahko upravičeno veselimo.

Ana Dolinšek