Zbirka Vagabundi pisatelja Stana Dirdenyja se približuje koncu. Junaki, ki so v predhodnih šestih delih potovali skozi čas in vzporedne svetove, se vračajo v domači kraj, Nickov dol. Po tisočletjih potepanja po pravljičnem svetu se obetajo spremembe. Vsi junaki so znova v najstniških letih, vendar se njihovih dosedanjih dogodivščin spominja le Gabriel.

Nickov dol je povsem spremenjen. Tu vladajo čarovniki, volkodlaki pa predstavljajo grožnjo. Razlog za vrnitev vagabundov je sporočilo, ki ga prejme Gabriel. Poiskati mora svojega očeta Horiana. Najprej ga išče na otoku Samoa, po neuspešnem iskanju pa se odpravi v Nickov dol.

Zanimiv je tudi novi zaplet s Casperjem in njegovo mamo, za katero se izkaže, da je povsem druga oseba. Tudi analiza Casperjeve DNK bo zatresla utečeno življenje v mali vasici. Občutek skrivnostnosti se stopnjuje. V Gabrielovem novem življenju se je pojavila Ursula s svojima spremljevalkama, posebno mesto ima še vedno Rebecca, ki postopoma spoznava svoje čarovniške sposobnosti, na koncu pa sledi še srečanje z Magalusom, ki bo marsikaj spremenilo.

Pričakujemo še drugi del, v katerem se bo zgodba razpletla in razkrila skrivnosti, ki za zdaj ostajajo nepojasnjene. Gabriel pa se bo lahko zanašal le na dva prijatelja, Rebecco in Casperja. Veselimo se zaključka sage.

Za pokušino pa še citat:
»Gabriel se je samo presenečeno zastrmel vanj, potem pa je s pogledom zamišljeno zdrsel po votlini … Nekoč, še preden ga je volk ugriznil, je Mayi zatrdil, da Kraljevi hrib ne skriva prav nobenih skrivnosti, da so to samo zgodbice, s katerimi se da zaslužiti. Potem pa ga je vedno znova s čim presenetil. Najprej je v srednjem veku spoznal grad in grajske ječe, kasneje pa še zvezdast vhod in skrivni prehod v Horianove jame. Niti sanjalo pa se mu ni, da bi v notranjosti Kraljevega hriba lahko bila tudi takšna ogromna kraška votlina.« (str. 270)

Ana Dolinšek