Alojzijeva cerkev na Glavnem trgu je bila nekoč del tamkajšnjega jezuitskega kolegija. Jezuiti so v Maribor prišli leta 1757, za kar je bil zlasti zaslužen pater Adalbert grof Purgstall, ki je v zapuščini zagotovil potrebna finančna sredstva. Že naslednje leto so ustanovili kolegij in gimnazijo, v letih 1767-1769 pa so v vmesnem prostoru med njima z izdatno denarno pomočjo grofice Ane Stubenberg zgradili cerkev, posvečeno sv. Alojziju Gonzagi. Načrte za celoten kompleks je izdelal arhitekt Janez Nepomuk Fuchs, ki je v Maribor prišel iz Šlezije in se zaposlil pri arhitektu Jožefu Hoferju. Cerkev so med stavbi umestili tako, da so jo nekoliko zamaknili in s tem pred njo ustvarili manjše dvorišče, ki ga zaključuje kovana rokokojska ograja. Osrednji cerkveni prostor, ki ga razširjata dve stranski kapeli, je ovalen, na severni cerkveni strani je pevski kor, na južni pa prezbiterij, ki ga obdaja zakristija. Od zunanjosti vzbuja večjo pozornost glavna fasada. Po razpustitvi jezuitskega reda leta 1773 so cerkev spremenili v skladišče vojaške opreme, njeno baročno opremo pa prodali. Ko je leta 1831 postala last lavantinske škofije, so jo ponovno posvetili ter na novo opremili.

Viri in literatura:

• Curk, J. (1983). Nekdanji jezuitski kolegij v Mariboru in njegov gradbeni mojster Janez Fuchs. Časopis za zgodovino in narodopisje, 54=19(1-2),105-124.

• Lazarini, F. (19. 12. 2012). Nekdanji jezuitski kolegij s cerkvijo sv. Alojzija. Likovna umetnost v prostoru mesta Maribor. http://www.mariborart.si/spomenik?p_p_id=mapview_WAR_artportlet&p_p_lifecycle=0&p_p_state=normal&p_p_mode=view&p_r_p_564233524_articleUrl=nekdanji-jezuitski-kolegij-s-cerkvijo-sv-alojzija

Pripravila: Mag. Nina Hriberšek Vuk, Center za domoznansko dejavnost Mariborske knjižnice