Osrednji slovenski gledališki festival, ki vsako leto pomembno sooblikuje kulturno podobo Maribora, nosi ime po Ignaciju Borštniku, leta 1858 v Cerkljah na Gorenjskem rojenem gledališkem igralcu, režiserju in gledališkem pedagogu, utemeljitelju umetniškega gledališča na Slovenskem. Njegovi začetki segajo v leto 1966. Na pobudo režiserja in tedanjega ravnatelja mariborske Drame Frana Žižka se je z uprizoritvijo Linhartovega Matička v izvedbi ljubljanske Drame 17. oktobra 1966 v Mariboru pričel prvi Teden slovenskih gledališč, kot se je festival imenoval do leta 1970. Do 22. oktobra, kolikor je srečanje trajalo, so se na mariborskem odru zvrstile najboljše predstave slovenskih gledališč iz pretekle sezone. Leta 1970 se je gledališki dogodek preimenoval v Borštnikovo srečanje. Istega leta so prav tako prvič podelili nagrado za življenjski opus na področju igralstva, poimenovano Borštnikov prstan, ki ga je prejela Elvira Kralj, sprva članica ansambla mariborske Drame, ki je zaradi druge svetovne vojne od leta 1942 igralsko pot nadaljevala v ljubljanski. V začetku 70. let 20. stoletja je festival razvil tekmovalni značaj. V tem obdobju je nagrade za najboljše predstave začela podeljevati strokovna žirija. Leta 1994 je takratni predsednik sveta Borštnikovega srečanja Rudi Šeligo uvedel selektorja tekmovalnega programa. Od leta 2009 se vsakoletni vseslovenski gledališki dogodek imenuje Festival Borštnikovo srečanje. Do danes je najvišje priznanje – Borštnikov prstan – prejelo 53 slovenskih igralk in igralcev, na letošnjem že 58. festivalu pa bo podeljen prvakinji mariborske Drame Nataši Matjašec Rošker.

Viri:

• Gledališki praznik v Mariboru. (17. 10. 1966). Večer, 22(241), str. 3.
• Festival Borštnikovo srečanje. (2023). Festival Borštnikovo srečanje. https://www.borstnikovo.si/o-festivalu/

Pripravila: Mag. Nina Hriberšek Vuk, Center za domoznansko dejavnost Mariborske knjižnice