Po legendi, ki govori o tem, da sta se zakonca Weissegg, ki nista mogla imeti otrok, zaobljubila Mariji, da bosta, če ju bo blagoslovila s potomci, na mestu stare kapele dala pozidati novo veličastno cerkev, je ruška cerkev Marijinega imena nastala okoli leta 900. Tega leta naj bi postavili temeljni kamen in leta 905 cerkev dogradili. V častitvene namene so vanjo postavili podobo, ki je prikazovala Marijo med počitkom na poti iz Nazareta v Betlehem. Odtod naj bi kraj (Maria-Rast) dobil tudi ime. Prvi pisni vir, v katerem je navedena zidava ruške cerkve, datira v konec 14. stoletja. Ruše z okolico so Spanheimi leta 1091 podarili šentpavelskemu benediktinskemu samostanu, cerkev pa je bila zgrajena za časa opata Konrada Neuhauserja leta 1387. Kmalu po izgradnji je postala priljubljena romarska destinacija. Njeno prvotno gotsko podobo so v 18. stoletju barokizirali. Glavni oltar, ki je nastal med letoma 1728 in 1731, je delo graškega kiparja Janeza Jakoba Schoya. V osrednji niši je kip ruške Marije, v vrhu oltarja pa je upodobljen Stvarnik, ki ga obdajajo angeli, oblaki in žarki.

Viri in literatura:

• Hofrichter, J. C. (1872). Chronik der Pfarre Maria-Rast in Untersteier. F. Leyrer. (https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/27001857)
• Petrič, F. (2008). Slovenske božje poti. Družina. (https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/sikmb/236107776)
• Rezman, V. (2015). Ruše: (stavbna – sakralna dediščina). Društvo za razvoj Lira. (https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/sikmb/282670336)

Pripravila: Mag. Nina Hriberšek Vuk, Center za domoznansko dejavnost Mariborske knjižnice