Ko so najverjetneje v zgodnjem 13. stoletju benediktinski opati na vzpetini v bližini današnjega falskega dvorca dali sezidati grad, so vanj prenesli sedež šentpavelske štajerske posesti iz nekoliko odročnejšega Lovrenca na Pohorju. Grad je bil razdejan v začetku 15. stoletja, njegove ostanke pa je možno zaznati samo še v konfiguraciji zemljišča. Kmalu po uničenju gradu je morda že nastal zametek današnjega dvorca, ki je bil prvič uradno omenjen ob vrednotenju premoženja falskega gospostva leta 1542. V 16. stoletju ga je imel nekaj časa v zakupu Luka baron Székely, lastnik sosednjega Viltuša, nato pa je opat Vincenc Lechner gospostvo zapisal svojemu bratu Nikolaju. Šele opat Hieronim Marchstaller je v 17. stoletju posesti po dolgotrajnih sodnih procesih uspel pridobiti nazaj. V falskem dvorcu je ustanovil samostan in nastavil prefekta. Po jožefinskih reformah je Fala postala državna last. S prodajo na dražbi leta 1824 so lastniki znova postali zasebniki. Med njimi so bili gotovo najbolj znani grofje Zabeo. Prvotni dvorec je bil prilično skromna grajska zgradba, ki so jo v kasnejšem obdobju preurejali in širili ali celo na novo pozidali. Današnjo podobo tvorita dve funkcionalno ločeni, a arhitektonsko povezani enoti, sestavljeni iz gosposkega in gospodarskega dela. V času lastnika Ferdinanda Martina Liebmanna, kasnejšega barona Rasta, je do dvorca vodil most čez Dravo, po njegovem uničenju pa je bila z nasprotnim rečnim bregom vzpostavljena povezava z brodom. Po koncu druge svetovne vojne so Falo nacionalizirali. Leta 2006 je dvorec prevzel podjetnik Milan Slavič in ga postopoma obnovil. Od istega leta ima status kulturnega spomenika lokalnega pomena. 

Viri in literatura:

• Fala (b. d.). Plemiška dediščina na Slovenskem. https://plemiska-dediscina.zrc-sazu.si/gradovi/fala/
• Horvat, M. (2024). Od urbarjev do fotografij: arhivsko gradivo gospostva Fala s širšega območja Ruš, Lovrenca na Pohorju in Selnice ob Dravi. Pokrajinski arhiv Maribor. (https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/sikmb/191384067)
• Stopar, I. (1993). Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Med Solčavskim in Kobanskim. Viharnik. (https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/sikmb/33775872)

Pripravila: Mag. Nina Hriberšek Vuk, Center za domoznansko dejavnost Mariborske knjižnice