Na 28 hektarjev velikem zemljišču na Radvanjskem polju v predmestju Maribora se je leta 1853 začela gradnja stavbe za kadetski inštitut, ki je bil eden od štirih, ki so po letu 1852 nastali v takratni habsburški monarhiji. Vojaška zgradba je bila mogočna – od tal do slemena je merila dobrih 32 metrov, njena talna površina pa je znašala dobrih 3765 kvadratnih metrov. Imela je dva privoza, šest vhodov, 153 uporabnih prostorov, med katerimi je bilo dvanajst dvoran, in dve glavni ter dve stranski stopnišči. Poleg tega je imela lastni vodovodni sistem, udobje, ki ga je preostali Maribor dobil šele pol stoletja kasneje. Okolica onkraj vhodne veže je bila v francoski maniri urejena v zvezdni drevored, od koder je pot vodila v angleški park. Leta 1856 so v Kadetnico, ki je bila namenjena vzgoji bodočih častnikov, prispeli prvi gojenci. Kadetski inštitut je, podobno kot ostali tovrstni inštituti v monarhiji, deloval kratek čas, zgolj do leta 1870. Zgradba je nato postala navadna pehotna vojašnica, poimenovana Vojašnica cesarja Franca Jožefa. Leta 1894 je znova dobila prvotno vlogo kot pehotna kadetnica, leta 1913 pa se je preoblikovala v vojaško višjo realko. V obdobju med obema vojnama se je Kadetnica preimenovala v Kasarno kralja Petra, po koncu druge svetovne vojne pa v Kasarno Franc Rozman – Stane. Danes je stavba obnovljena in kot Vojaški objekt Kadetnica služi Slovenski vojski.

Viri in literatura:

• Hartman, B. (2010). Zgodovinski oris. V A. Brodnik (ur.), Kadetnica (str. 15-41). Maribor, PDRIU. (https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/sikmb/251339264).
• Kadetnica v Mariboru – zgodovinski oris. (2011). MORSstudio. Kadetnica v Mariboru - zgodovinski opis - YouTube.

Pripravila: Mag. Nina Hriberšek Vuk, Center za domoznansko dejavnost Mariborske knjižnice