375 metrov visok grič nad Mariborom stoji na stičišču Slovenskih goric na severu in Dravskega polja na jugu. Njeno južno pobočje z ugodno mikroklimo je primerno za gojenje vinske trte ter sadnega drevja ob vznožju, zaradi česar so ga že v preteklosti kultivirali. V letih 1681 in 1682 so meščani v zahvalo za končano epidemijo kuge na Kalvariji zgradili cerkvico, ki so jo posvetili sv. Barbari in sv. Rozaliji, zavetnicama proti kugi, ter na grič speljali božjo pot. Ob njej so od mestnega parka, kjer se pot začne, do vrha postavili pet križepotnih kapelic. V zadnji je stala baročna kamnita plastika z motivom Kristusa pod križem, delo kiparja Jožefa Strauba, ki so jo zaradi poškodb umaknili v cerkvico na vrhu. V 19. stoletju, v času narodnostnega prebujanja Slovencev, so imeli Kalvarijo za simbol nemštva, od koder izhaja poimenovanje Nemška Kalvarija. V nasprotju z njo je dobila Pekrska gorca s križevim potom ime Slovenska Kalvarija.

Literatura:
Damjan, B. (2002). Kalvarija. Samozal. (https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/47460097)
Rezman, V., Urlep, L. (2019). Kalvarije. Društvo za razvoj Lira Ruše. (https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/sikmb/302686208)

Pripravila: Mag. Nina Hriberšek Vuk, Center za domoznansko dejavnost Mariborske knjižnice