V jugovzhodnem delu Maribora, kjer se je v srednjem veku oblikovala močna judovska skupnost s središčem v današnji Judovski ulici, je bila domnevno že v drugi polovici 13. stoletja zgrajena sinagoga, ki so jo zaradi naraščanja judovskega prebivalstva v 14. stoletju povečali ter jo orientirali proti vzhodu. Naslonjena na južno stranico srednjeveškega mestnega obzidja sodi mariborska sinagoga med večje sinagoge v srednji in jugovzhodni Evropi. Na njeni vzhodni strani je bilo v začetku tudi judovsko pokopališče, ki so ga v 14. stoletju opustili in preselili na območje današnje Strme ulice. Potem ko so morali Judje v skladu z odlokom Maksimilijana I. do 6. januarja 1497 zapustiti Štajersko, Koroško in Wiener Neustadt, sta sinagogo kupila premožna zakonca Drucker (oz. Druckher) in jo kmalu po letu 1497 preuredila v cerkev Vseh svetnikov. Ta je bila zaradi reform cesarja Jožefa II. leta 1785 razsvečena. Skupaj s kaplanijo so jo izročili vojski, ki jo je do leta 1811 uporabljala kot skladišče, nato pa je prešla v meščanske in kasneje občinske roke. Tako v krščanskem kot posvetnem obdobju je zgradba doživela številne predelave. Celovita prenova nekdanje sinagoge se je pod vodstvom strokovnjakov spomeniškega varstva začela leta 1992. Danes deluje kot samostojni javni zavod Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor.

Viri in literatura:

• Brvar, K. in Hajdinjak, B. (2020). Marpurgi: med zgodovino in literarno svobodo. Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor in Mariborska knjižnica. (https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/sikmb/38822659).
• Oter Gorenčič, M. (2014). Sinagoga. Likovna umetnost v prostoru mesta Maribor. (http://www.mariborart.si/spomenik? ... )
• Premk, J. in A. (2015). Mariborska sinagoga. Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU. (https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/sikmb/283094016).

Pripravila: Mag. Nina Hriberšek Vuk, Center za domoznansko dejavnost Mariborske knjižnice