Osrednja mariborska tržnica je bila sprva na Glavnem trgu. Tam je začela delovati leta 1315. Glavni trg je ohranil vlogo glavnega tržnega prostora vse do konca regulacije trga leta 1938, kljub temu pa se je del tržne dejavnosti selil še na druge mestne lokacije, na primer Slomškov in Vojašniški trg, Koroško ter Strossmajerjevo ulico. Glede na pravilnike za tržne dneve se je prodaja na tržnici lahko začela ob 5. uri zjutraj, ob nedeljah in praznikih ob 9. uri, ter trajala do 13. ure, za prodajo mesa in mesnih izdelkov pa do 12. ure. Ponudba živil na tržnici je bila bogata, saj so kupci lahko izbirali med različno zelenjavo, jajci, mlečnimi izdelki, stročnicami ter domačim sadjem, mesom in mesnimi izdelki, živo perjadjo, prav tako so lahko kupili cvetje ali si, zlasti tisti premožnejši, privoščili južno sadje. Glede na tržni red je bilo živila dovoljeno prodajati le na stojnicah, vendar so nekateri branjevci in branjevke svoje pridelke prodajali kar na tleh, kar je bilo zaradi stika z umazanijo nehigiensko in lahko zdravju škodljivo, na kar je mestno oblast opozarjal mestni fizik, ki je nadzoroval prodajo ter izpolnjevanje higienskih zahtev. Po končani regulaciji Glavnega trga so večino tržne dejavnosti preselili na druge lokacije. Sklep o izgradnji nove tržnice na vogalu Koroške ceste ter Vodnikovega trga so izdali že leta 1939, vendar je bila le-ta končana šele leta 1948. Z dokončno ureditvijo Vodnikovega trga po zasnovi arhitekta in urbanista Ljuba Humka je dobila videz in status nove osrednje mariborske tržnice.

Viri in literatura:

Godina Golija, M. (1996). Prehrana v Mariboru v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. Obzorja. (https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/sikmb/40523265)

Godina Golija M. (2015). Mariborska tržnica v prvi polovici 20. stoletja – od vsakodnevne preskrbe z živili do prostora druženja. V M. Godina Golija (ur.), Maribor in Mariborčani (str. 117-133). ZRC, ZRC SAZU. (https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/sikmb/282221568)

Pripravila: Mag. Nina Hriberšek Vuk, Center za domoznansko dejavnost Mariborske knjižnice