Nastanek monumentalne zgradbe Mariborski dvor oziroma Magdalenerhof v kareju današnjih Trga revolucije, Ljubljanske ulice, Dvořakove ulice in Verstovškove ulice sega v leto 1925. Takrat je Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani Mestni magistrat v Mariboru zaprosil za stavbno dovoljenje za skupino štirih hiš na katastrski številki 555 Sveta Magdalena. Načrti so bili delo arhitekta Josipa Costaperarie, ki je predvidel trinadstropno poslovno-stanovanjsko zgradbo z mansardo in kletjo. Leta 1876 na Hrvaškem rojeni Josip Costaperaria je na Dunaju nekaj časa študiral pri Ottu Wagnerju. Preden se je uveljavil kot samostojni arhitekt je v začetku 20. stoletja nekaj let delal v ateljeju Maksa Fabianija, kjer se je strokovno izoblikoval, saj je študij arhitekture zaključil komaj leta 1927. Kompleks Mariborskega dvora, ki ga je zgradilo gradbeno podjetje Dukić in drug, je bil dokončan leta 1926. Leta 1928 je v njem med drugim začel delovati hotel Mariborski dvor, prav tako je imela v delu stavbe prostore kavarna Orient. Po koncu druge svetovne vojne so zgradbo nacionalizirali. V njej je delovalo več lokalov in bilo urejenih okrog 50 stanovanj. Leta 1951 je v Mariborskem dvoru prostore dobila tedanja Delavska knjižnica, ki kot Knjižnica Tabor, enota Mariborske knjižnice, tam domuje še danes.

Viri in literatura:

• Gačnik, U. (2021). Josip Costaperaria: Mariborski dvor: magistrsko delo. Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta. (https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/52730883)
• Turobni Mariborski dvor (5. 11. 1962). Večer, 18(259), str. 3.
• Zupančič, B. (2021). Costaperaria, Josip (1876-1951). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1005530/

Pripravila: Mag. Nina Hriberšek Vuk, Center za domoznansko dejavnost Mariborske knjižnice