Iz vedno večjih potreb po dodatni utrditvi je cesar Friderik III. leta 1477 odločil, da se v severovzhodnem kotu mesta, kjer so stala precej ogrožena Ulrikova mestna vrata in je bilo na razpolago veliko prostora za gradnjo, postavi nov upravni dvor s skladiščem in kletjo. Njegova gradnja je stekla leta 1478. Preprosta enonadstropna stavba s skoraj dva metra debelimi zidovi je stala vzporedno z vzhodno stranico obzidja in skupaj z njim oblikovala notranje dvorišče. Leta 1555 so v sklopu obnove mestnega obzidja, ki je bilo poškodovano leta 1532 zaradi turških napadov, začeli graditi grajsko bastijo. Potem ko so baroni oziroma grofi Khisli leta 1620 dvor dobili v dedno last, so ga začeli obnavljati in prezidavati ter mu nadeli videz plemiške rezidence. Grad je v 17. stoletju med drugim dobil viteško dvorano in reprezentančne prostore v prvem nadstropju ter loretsko kapelo. V 18. stoletju pod grofi Brandisi so se gradbena dela nadaljevala, zgrajeno je bilo novo stopnišče, nadzidali so bastijo in dokončno uredili viteško dvorano. Grajska podoba se je močno spremenila v 19. stoletju. Leta 1871 so zaradi novonastale Grajske ulice podrli južni grajski portal ob loretski kapeli in severno mestno obzidje. Leta 1929 so v nekdanjem upravnem poslopju uredili kavarno Astoria, na nekdanjem grajskem zahodnem dvorišču pa v novozgrajeni stavbi leta 1938 kino Esplanade, pozneje Partizan. Leta 1933 je grad kupila mestna občina in ga preuredila v Pokrajinski muzej Maribor, ki tam domuje od leta 1938.

Viri in literatura:

• Curk, J. (1988). Oris 12 najpomembnejših gradbenih objektov v Mariboru I. Časopis za zgodovino in narodopisje, 59=24(1), 119-145.
• Komić Marn, R. (29. 9. 2014). Mestni grad. Likovna umetnost v prostoru mesta Maribor. http://www.mariborart.si/spomenik/-/article-display/mestni-grad.
• Mariborski grad. (b. d.). Pokrajinski muzej Maribor. https://museum-mb.si/mariborski-grad/.

Pripravila: Mag. Nina Hriberšek Vuk, Center za domoznansko dejavnost Mariborske knjižnice