Načrti za ureditev mestnega parka v Mariboru segajo v začetek 70. let 19. stoletja in so tesno prepleteni z nastankom Društva za olepševanje mesta Maribor in njegove okolice leta 1871. Istega leta so mestne oblasti pod vodstvom župana Matthiasa Reiserja, ki je bil obenem prvi predsednik olepševalnega društva, začele uresničevati želje meščanov po obsežnejših zelenih površinah. V ta namen so od grofa Brandisa odkupile del zemljišča. Sredstva za ureditev parka je prispevala tako občina kot posamezniki z donacijami. Tako imenovani stari park se je raztezal od današnjega Maistrovega trga (takrat Tappeinerjev trg) do konca grajske kostanjeve aleje in nanjo meječega ozemlja na vzhodu. Sestavljal ga je sistem lepo urejenih sprehajalnih potk ter drevesnih in cvetličnih nasadov. Že leta 1882 se je olepševalno društvo odločilo, da bo obstoječi mestni park povečalo. Občina je od podjetnika Antona Badla odkupila travnik na severni strani parka. Načrte za njegovo ureditev je izdelal znan graški vrtnar Franz Marauscheg, ki je park zasnoval po angleških vzorih. Park so v naslednjih letih z odkupom zemljišč širili še nekajkrat. V začetku 50. let 20. stoletja je mariborski urbanist in arhitekt Ljubo Humek v Mestnem parku zasnoval široko drevoredno promenado, ki so jo v 80. letih 20. stoletja podaljšali vse do zgornjega ribnika.

Viri in literatura:

• Hriberšek Vuk, N. (2010). Mariborsko olepševalno društvo in mestna turistična ponudba v zadnjih desetletjih pred prvo svetovno vojno. Časopis za zgodovino in narodopisje, 81=46(2/3), str. 71-94.
• Kolšek, A. (2007). Die Stadtparks in Slowenien 1864–1918. V G. Hajós (ur.), Stadtparks in der österreichischen Monarchie: 1765-1918: Studien zur bürgerlichen Entwicklung des urbanen Grüns in Österreich, Ungarn, Kroatien, Slowenien und Krakau aus europäischer Perspektive (str. 195-216). Böhlau. (https://plus.cobiss.net/cobiss...)
• Zavrnik, B. (1997). 120 let Turističnega društva Maribor: 1877–1997. Turistično društvo Maribor. (https://plus.cobiss.net/cobiss...)

Pripravila: Mag. Nina Hriberšek Vuk, Center za domoznansko dejavnost Mariborske knjižnice