Med letoma 1884 in 1889 je v Mariboru na desnem dravskem bregu na območju med Železniškim in Starim mostom ob današnji Pobreški cesti zrasla Cesarsko-kraljeva moška kaznilnica, ki je v tistem obdobju veljala za največjo in najnaprednejšo kaznilnico na Slovenskem. Naročnik je bilo Ministrstvo za pravosodje, načrte zanjo pa sta izdelala inženirja R. von Neubauer in Franz Maurus, ki je gradnjo tudi vodil. V njej je bil prostor za 542 obsojencev, ki so prestajali kazen večinoma zaradi kriminalnih dejanj. Glede na leta 1889 izdani kaznilniški hišni red so zaporniki kazen prestajali deloma v t. i. samotnem zaporu, kjer so bili povsem ločeni od ostalih kaznjencev, deloma v skupnem zaporu, kaznilnica pa je prav tako imela poseben oddelek za mladoletne prestopnike, ki je bil prvi takšen v tedanji Avstro-Ogrski. V zvezdasto zasnovanem zaporniškem kompleksu, ki je bil značilen za tovrstno arhitekturo 19. stoletja, je bilo pet traktov – glavni z rimskokatoliško in pravoslavno kapelo, šolo ter električno centralo in štirje z zaporniškimi celicami v štirih etažah. H kaznilnici je sodila še upravna stavba, dve enonadstropni stanovanjski hiši za zaporniško osebje, kaznilniška bolnišnica in delavnica. Kompleks je bil obdan s petmetrskim obzidjem, znotraj katerega je bil urejen geometrično zasnovan vrt. Poleg obsojencev kriminalnih dejanj so zaporniško kazen v kaznilnici prestajali številni politični zaporniki, med katerimi sta bila tudi Josip Broz Tito in pisatelj Ivo Andrić. Med zavezniškimi letalskimi napadi med drugo svetovno vojno je bila kaznilnica zelo poškodovana. Po vojni so jo deloma obnovili, dokončno pa ukinili leta 1963.

Viri in literatura:

• Hišni red za c. kr. Moško kaznilnico v Mariboru izvzemši mladostni oddelek. (1889). C. kr. Državno nadpravdništvo. (https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DMZ0QDA)
• Lazarini, F. (23. 9. 2014). Kaznilnica. Likovna umetnost v prostoru mesta Maribor. http://www.mariborart.si/spomenik/-/article-display/kaznilnica
• Sapač, I., Lazarini, F. (2015). Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem. Muzej za arhitekturo in oblikovanje in Fakulteta za arhitekturo. (https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/sikmb/276146688)

Pripravila: Mag. Nina Hriberšek Vuk, Center za domoznansko dejavnost Mariborske knjižnice