Po češkem zgledu so tudi na Slovenskem v 2. polovici 19. stoletja začeli nastajati narodni domovi kot središča gospodarskega, kulturnega, političnega in družabnega življenja Slovencev. Mariborski narodni dom so po načrtih češkega arhitekta Jana Vejrycha dogradili leta 1898. Gradnjo je financirala Posojilnica, ki je od svoje ustanovitve leta 1882 prerasla v uspešno denarno ustanovo na Spodnjem Štajerskem. Impozantna neorenesančna zgradba, umeščena v križišče takratnih Nagýjeve in Kopališke ulice, je postala sedež številnih slovenskih društev in ustanov, kot so bili Posojilnica, Slovanska čitalnica, Dramatično društvo, Bralno in pevsko društvo Maribor, Zgodovinsko društvo za slovensko Štajersko z muzejem, društveno knjižnico in zametkom arhiva, medtem ko so bili kletni prostori namenjeni dijakom. Poleg tega sta bili v njej restavracija in svečana dvorana za prireditve ter prva javna slovenska knjižnica v Mariboru, t. i. Ljudska knjižnica. Narodni dom je gostil številne dogodke – predavanja, gledališke predstave, koncerte, zborovanja, plese ipd. Med prvo svetovno vojno je društveno življenje v njem zamrlo, saj se je v prostore vselila vojska, ki ga je zasedala vse do konca leta 1918, ko je ponovno dobil staro namembnost. Med drugo svetovno vojno je imel Heimatbund v njem urad za slovenske knjige, po koncu vojne pa je vse do leta 1991 služil kot Dom JLA.

Viri in literatura:
Lazarini, F. (23. 9. 2014). Narodni dom. Likovna umetnost v prostoru mesta Maribor. http://www.mariborart.si/spomenik/-/article-display/narodni-dom.
Stavbar, V. (2002). Narodni dom v Mariboru. Časopis za zgodovino in narodopisje, 73=38(1), 75-89.
Valadžija, Š. (2022). Narodni dom Maribor, središče in povezovalec kulturnega dogajanja. V K. Babič (ur.), Mesto, dom, vrata: Narodni dom Maribor: 1992-2022: trideset let (str. 17-25). Kulturno-prireditveni center Narodni dom. (https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/sikmb/121889795)

Pripravila: Mag. Nina Hriberšek Vuk, Center za domoznansko dejavnost Mariborske knjižnice