Pospešen razvoj tekstilne industrije se je v Mariboru začel po koncu prve svetovne vojne. Pred tem obdobjem v mestu ni bilo nobene tekstilne tovarne, v času med obema vojnama pa je nastalo 15 večjih oziroma velikih tekstilnih obratov, ki so zaposlovali več kot 7.000 delavcev. Največjo vlogo pri razvoju tekstilne industrije v Mariboru je imel tuj kapital, med katerim je prevladoval češki. Največje mariborske tekstilne tovarne so bile Doctor in drug, Hutter, Rosner ter Ehrlich. Prvo tekstilno podjetje v Mariboru s polnim imenom »Mariborska mehanična tkalnica in apretura Doctor in drug, Maribor« sta 6. junija 1922 ustanovila Edvard Doctor ter njegov zet Ernest Zucker, ki sta bila oba tovarnarja v Nachodu na Češkem. Med solastniki mariborske tovarne so bili še Doctorjeva žena Olga, Johan Selinger in Bertold Löubeer. Lastnika sta tovarniška poslopja začela graditi že spomladi leta 1922 pri koroškem kolodvoru na zemljišču, imenovanem Križni dvor. Najprej je začela obratovati tkalnica, za katero so tkalske stroje večinoma pripeljali iz tovarne v Nachodu, ki so jo nato ukinili. Leta 1928 so dogradili predilnico, leta 1930 pa še barvarno in apreturo. Z zaprtjem obrata v Nachodu so v Maribor prišli češki tekstilni mojstri, ki so usposabljali slovenske delavce ter vodili proizvodnjo. Bivali so v tako imenovani Češki hiši, ki so jo zanje zgradili v bližini tovarne. Leta 1939 je v tovarni Doctor in drug, v kateri so izdelovali bombažno blago in prejo, delalo 1.600 delavcev, imela je 22.000 vreten in 840 statev.

Literatura:

• Kresal F. (2010). Mariborska tekstilna industrija 1922-1992 – vzpon in zaton. V: Ž. Oset et al. (ur.), Mesto in gospodarstvo: mariborsko gospodarstvo v 20. stoletju (str. 257-287). Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, Maribor: Muzej narodne osvoboditve.(https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/sikmb/250979072)
• Matjašič M. (2016). Jugoslovanski Manchester: mariborska tekstilna industrija. Maribor: Muzej narodne osvoboditve. (https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/sikmb/89487617)

Pripravila: Mag. Nina Hriberšek Vuk, Center za domoznansko dejavnost Mariborske knjižnice