Tovarna čokolade, bonbonov, keksov in pecilnih praškov je bila v Hočah ustanovljena leta 1922. Največji delež med šestimi družbeniki je imel Fero Müller. Podjetje so uredili v prostorih nekdanje zadružne mlekarne, ki so jo hočki kmetje ustanovili pred prvo svetovno vojno. Ime tovarne je bila skrajšana oblika priimka enega od ustanoviteljev - Sanarollija. Italijanski lastniki so vanjo pripeljali stare stroje in začeli izdelovati čokolado, ki je bila njihov glavni proizvod v obdobju med obema vojnama. Leta 1925 so je izdelali kar 120.000 kilogramov. Med drugo svetovno vojno so v tovarni izdelovali bonbone, umetni med ter sadni kruh za vojaške potrebe, po vojni pa so začeli peči še piškote. Leta 1949 so zaradi širitve Mariborske livarne strojno opremo iz nekdanje tovarne "Dr. Oetker", ki je imela izpostavo v Mariboru, prepeljali v Sano. Tako so proizvodnjo v Hočah razširili še na pecilne praške in pudinge. Znaten napredek v proizvodnji je Sana zabeležila sredi 50. let 20. stoletja, ko je začelo naraščati tudi število zaposlenih, in sicer s 50 leta 1950 na 320 leta 1960. Med njimi je bila velika večina žensk. V tovarni so velik poudarek dajali kakovosti. V ta namen so ustanovili lasten laboratorij, v katerem so redno spremljali proizvodne postopke in nadzorovali izdelke. Ker se je povečevalo število samopostrežnih trgovin, spreminjale pa so se tudi želje kupcev, so v Sani začeli izdelke pakirati v manjše zavitke, ki so bili bolj lični in praktični kot nekdanji večkilogramski zavoji. Podobno kot po drugih tovarnah so tudi v Sani dajali velik pomen kulturnemu in športnemu udejstvovanju svojih zaposlenih. Tovarna Sana v Hočah je delovala vse do leta 2007, ko je bil uveden stečajni postopek.

Viri in literatura:

• Ponudič H. (2016). Razvoj mariborskega gospodarstva med prvo in drugo svetovno vojno: raziskovalna naloga. Maribor: H. Ponudič.
• Tovarna raste, strehe ostajajo iste. Večer, 24. september 1960, str. 6.

Pripravila: Mag. Nina Hriberšek Vuk, Center za domoznansko dejavnost Mariborske knjižnice