Začetki poznejše tovarne segajo v leto 1878, ko je milarsko obrt na Rotovškem trgu prevzel Karl Bros, ki je v Maribor prišel iz hrvaškega Klanjca. Leta 1887 je dejavnost vpisal v trgovski register ter jo nekaj let zatem preselil v Melje. Tam je leta 1905 začela delovati tovarna mila in maščob. Ime »Zlatorog« so podjetju nadeli leta 1923 (»Tvornica Zlatorog, prej C. Broz«), in sicer po zaščitnem znaku – kozji glavi –, ki je bila vtisnjena na prve izdelke pralnega mila, ki so ga začeli izdelovati leta 1920. Med drugo svetovno vojno je zaradi zavezniškega bombardiranja tovarniški kompleks utrpel precejšnjo gmotno škodo. Po koncu vojne so lastnike razlastili, njihovo premoženje pa nacionalizirali. Čeprav je bila tovarna v slabem stanju, so delavci že leta 1945 skušali ponovno vzpostaviti proizvodnjo. Leta 1946 so tako že proizvajali milo in pralni prašek, leta 1947, potem ko je bilo možno uvoziti loj, kokos ter eterična olja, pa so lahko prevzeli obveznosti petletnega načrta. Tovarna je kmalu postala znana po svojih izdelkih – kozmetiki, pralnih praških, čistilih, zobnih pastah ipd. Po podpisu licenčne pogodbe z nemškim podjetjem H. Schwarzkopf leta 1957 je proizvodnjo razširila na barve in lake za lase ter šampone. Zlatorog je bila prva jugoslovanska tovarna, ki je izdelovala tudi deodorante. V 90. letih 20. stoletja je tovarno kupil koncern Henkel, ki je lastnik še danes.

Viri in literatura:

• Leskovec, A. (1991). Razvoj gospodarstva v Mariboru 1752-1941. V J. Curk, B. Hartman, J. Koropec (ur.), Maribor skozi stoletja (str. 313-414). Obzorja. (https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/sikmb/29077761)
• Matjašič, M., Grašič, M. in Novak, N. (2012). Skrivnosti lepote, Tovarna Zlatorog Maribor. V Uf, industrija! (str. 11-12). Razstavni projekt Evropske prestolnice kulture Maribor 2012. https://www.galerijavelenje.si/file/dogodki/uf_industrija_vlozek_2.pdf
• Tovarna Zlatorog Maribor. (1957). Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, 5 (2), str. 111. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRW9DCBX

Pripravila: Mag. Nina Hriberšek Vuk, Center za domoznansko dejavnost Mariborske knjižnice