Z zavedanjem, da je ohranjanje lastne kulture eden od poglavitnih načinov ohranitve naroda, je bilo 28. maja 1903 v Mariboru v Narodnem domu ustanovljeno Zgodovinsko društvo za Slovensko Štajersko. Idejni pobudnik društva, leta 1867 rojeni teolog in zgodovinar dr. Fran Kovačič, je bil prepričan, da je za veljavo naroda pomembno tudi lastno znanstveno ustvarjanje. Tako so ustanovni člani, med katerimi je bil za prvega predsednika izvoljen duhovnik in zgodovinar Matej Slekovec, odločili, da se bo društvo ukvarjalo s preučevanjem zgodovine in narodopisja na območju tedanje Spodnje Štajerske, prav tako je bila njihova zamisel, da začnejo izdajati zgodovinsko glasilo ter da ustanovijo svojo knjižnico, arhiv in muzej. Leta 1904 je že izšla prva številka Časopisa za zgodovino in narodopisje, ki jo je uredil zgodovinar Anton Kaspret. Kaspret je delo urednika opravljal do leta 1917. Z veliko pomočjo javnosti je društvu do leta 1909 uspelo zbrati toliko različnih predmetov, da so v Narodnem domu v zasilnih prostorih postavili in odprli muzejsko zbirko. Kar hitro se je večala tudi knjižnična zbirka, ki ji je temelje postavil Matej Slekovec z zapuščino svojih knjig, z zapuščino svojih zapiskov pa je prav tako osnoval društveni arhiv, ki se je znašel pred zelo težko nalogo, saj je večina arhivskega gradiva na Spodnjem Štajerskem končala v deželnem arhivu v Gradcu. Vidnejši napredek na področju arhivistike se je zgodil leta 1932, ko je društveni arhiv prevzela banska uprava, njegov vodja pa je postal Franjo Baš.

Viri in literatura:

• Kovačič, F. (1904). Društvena poročila. Časopis za zgodovino in narodopisje, 1, 102-110.
• Vrišer, S. (1979). Ob 75-letnici zgodovinskega društva v Mariboru. Zgodovinski časopis, 33(3), 375-383.
• Zgodovinsko društvo za Slov. Štajersko. (1903). Dom in svet, 16(7), 444.

Pripravila: Mag. Nina Hriberšek Vuk, Center za domoznansko dejavnost Mariborske knjižnice