Pristaniški oziroma Sodni stolp je izvorno utrjeval jugozahodni vogal mestnega obzidja, ki je bilo zgrajeno v drugi polovici 13. stoletja, ko je Maribor dobil mestne pravice. Obzidje s stranicami 500 x 500 metrov je ogradilo območje veliko 25 hektarjev. V 14. stoletju so obzidju dodali kvadratne obrambne stolpe. Tak je bil tudi predhodnik Pristaniškega stolpa, zgrajen leta 1310. Ob obsežni okrepitvi mestnega obzidja v 16. stoletju (po 1532), ki so jo opravili italijanski gradbeni mojstri, so stari, kvadratni stolp predelali v renesančno bastijo z okroglim tlorisom. Takrat je bil nižji in je imel visoko stožčasto streho. Kasneje so ga dvakrat povišali – po letih 1601 in 1835. V 19. stoletju je dobil tudi okna, vrata in streho v današnji podobi. V tistem času so ga uporabljali za skladišče. Leta 1937 je stolp pogorel, po požaru se je sesula streha in vse etaže nad pritličjem. Na pobudo spomeniške službe so ga leta 1957 začeli obnavljati, 1960 pa je dobil novo streho po vzoru strehe iz 19. stoletja. Načrte zanjo je narisal višji gradbeni mojster Jože Požauko, ki je dela tudi nadzoroval. Leta 1974 so bili obnovljeni še zunanji ometi. Zadnja korenita prenova se je začela leta 2020 in je bila zaključena v enem letu. Danes je Sodni stolp del Kulturne četrti Minoriti in je priljubljeno prizorišče mnogih kulturnih dogodkov.

Viri in literatura:

• Curk, J. (1988). Oris 12 najpomembnejših gradbenih objektov v Mariboru I. Časopis za zgodovino in narodopisje, 59(1), str. 119-145.
• Košak, T. (2014). Pristaniški stolp (tudi Sodni stolp). Likovna umetnost v prostoru mesta Maribor. http://www.mariborart.si/spomenik/-/article-display/pristaniski-stolp-tudi-sodni-stolp-
• Sitar, M. N. (ur.) (2021). Dediči prostora, varuhi pomnikov: ob 60-letnici mariborske spomeniškovarstvene službe. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/sikmb/90339331)

Pripravila: Mag. Nina Hriberšek Vuk, Center za domoznansko dejavnost Mariborske knjižnice