Eno od nekdanjih priljubljenih mariborskih kopališč je začelo obratovati 11. avgusta 1973, le sedem mesecev zatem, ko so ga začeli graditi. S simbolnima skokoma v vodo sta otvoritev potrdila predsednik delavskega sveta TAM Mirko Ledinek in predsednik gradbenega odbora Jože Planovšek. Pri gradnji so bili odločilni prav TAM-ovi delavci, ki so prostovoljno delali tudi ob sobotah. Pomagali so jim učenci TAM-ovega Šolskega centra, ki so pri prostovoljnem delu skupaj s svojimi mentorji opravili kar 15.000 ur. Kopališki kompleks, ki je lahko sprejel več kot 1000 obiskovalcev dnevno, so poleg garderobnega objekta sestavljali trije bazeni – 50-metrski olimpijski, bazen za neplavalce in otroški bazen v obliki zaščitnega TAM-ovega znaka. Bazeni so veljali za novost, saj so bili montažni in iz aluminija. Napajala jih je dodobra očiščena tehnološka voda iz tovarne TAM. Večino denarja za izgradnjo je prispevala prav slednja iz namenskih sredstev. Preostanek sta dodali občinska skupščina Maribor in mariborska podružnica Ljubljanske banke v obliki kreditov, medtem ko so razne izdelke podarila tudi nekatera podjetja kot Metalna, Elektrokovina, Elektro Maribor in PTT. Ker je bila vstopnina nizka, za zaposlene v TAM ob predložitvi tovarniške izkaznice pa še nižja, so se v bazenih lahko osvežili tako rekoč vsi, ki so to želeli. Na kopališču so prav tako izvajali plavalne tečaje, šole plavanja za vojake ter treninge kluba Branik. Leta 2006 so zaradi dotrajanosti in propadanja kopališče dokončno zaprli, leta 2012 pa so kopališke objekte ter bazene porušili in zasuli.

Literatura:

• Gostenčnik, N. (maj-jun. 2023). Nekoč in danes: kopališče TAM. Contakt, 16(62), str. 32-33.
• Šterbenk, D. (13. 8. 1973). Otvoritev brez kravate. Večer, 29(186), str. 2.

Pripravila: Mag. Nina Hriberšek Vuk, Center za domoznansko dejavnost Mariborske knjižnice