Nagrajenec za leto 2009

Janja Vidmar: Pink

Ilustracija Urh Sobočan. Radovljica: Didakta, 2008

Utemeljitev nagrade

Pink je med romani Janje Vidmar nekaj posebnega, ker je najbolj avtobiografski doslej. K temu sklepu nas napeljuje kljub tretjeosebni pripovedi ime glavnega lika, natančno poimenovanje književnega prostora in vseh prepoznavnih kultnih lokacij 70. let v Mariboru. Verizem brez rezerve je tudi na ravni jezika avtorica razrešila spretno, učinkovito in drzno. Izrazit lokalni kolorit poglablja pripovedno prepričljivost. Mnogotere jezikovne ravni dajejo močan ton romanu – od zbornega jezika do narečja in slenga v dialogih – dodatno podčrtujejo avtentičnost časa, ki ga avtorica precizno, mestoma drastično upoveduje. Dogajanje je vpeto v čas somraka socializma – do Titove smrti. Ujetost v zanke lastne mladosti je bil temeljni motiv za zbirko avtobiografskih proz mladinskih avtorjev, ki so si jo zamislili pri založbi Didakta. Janja Vidmar je naročilo-povabilo izkoristila maksimalno. Izklesala je spomenik generaciji, nostalgijo zrelosti pa spela v duhovit koncentrat vsega tistega, kar osupljivo bogat pisateljičin opus določa od samega začetka in ga je mogoče strniti v triadi – humornost, (samo)ironija, izpovedna moč. Ker »patina minljivega prekrije vse velike travme preteklosti« in je moč nostalgije ravno v minljivosti, je Pink zares hommage generaciji, ki je rasla v času hlepenja po danes banalnih zahodnih dobrinah, kot so milka, banane, rama, generaciji, ki ni imela ničesar, imela pa je drug drugega, kot pravi pisateljica. Spomenik je rasel premišljeno koncizno s fabulo, ki se preliva skozi zabavne, mestoma grobe, a vseskozi prepričljive dialoge do – Titovega konca in Jancinega konca mladosti. S ‘socialistično, yumitologijo’ Vidmarjeva izrisuje subtilni intimni svet in družbeni kontekst, ki nagovarjata vse generacije, ne le tistih, ki se še spominjajo vonja hrenovk in šipkovega čaja 29. novembra ob pionirski zaprisegi. Avtorici je uspelo z vehementno gesto obvladati vso gmoto spominov in jih organizirati v zabavno, pikro, otožno, avtoironično zgodbo, ki deluje sveže in vznemirljivo za vse generacije. Tiste, ki so še doživele redukcije toka, somrak Titovega odhajanja, švercanje, in one, rojene po Titovi smrti. Za tiste, ki niso doživeli rokerskih frikov, Titovih pionirjev, mladincev in državnih blagovnih rezerv, pa Pink odstira svet odraščanja, ki s tem današnjim nima, pa spet ima toliko skup nega. Problemi najstništva so zagotovo univerzalni in mladostniška radovednost prav tako večna. Vse to nam sporoča Pink – z vzponi in padci odraščanja, razpetega med zgodovino in intimo, med stvarnim dogajanjem in osebno zgodbo. »Zvečine itak ne dozorevamo, ampak se samo staramo,« pravi Janja in še, da »večino časa jemljemo sebe preveč resno«. Z vidika kritične časovne distance postane veliko stvari, če že ne smešnih, pa vsaj manj pomembnih. In za konec štajerščina: kot kaka problematična junakinja se je suvereno prikradla v dialoge – v najbolj hard core varianti. Neštajerci bodo imel morda probleme, ampak kako je že zapisal kritik z one strani Trojan, da imajo itak s hermenevtiko literature slovenskega severovzhoda v centralni pokrajini praviloma probleme. Naj jih kar imajo, kajne, Janja? In naj se pozanimajo, kaj pomeni ašenpeher, štrample in špukec. Ida, Ljubljančanka iz žirije, je pametno pojasnila, da ne vidi razlike med ‘fužinščino’, najstniškim slengom, SMS-jezikom, pogovorno ‘ljubljanščino’ in ‘mariborščino’. Kar je učinkovito, je pač učinkovito. Meni, da v tem smislu ne bi smelo biti neke meje na Trojanah. »S toto knjigo nena pozabimo tistih cajtov. Janja jim je postavila spomenik za fse večne cajte!« je zapisala žirija.

Vir: "S toto knjigo nena pozabimo tistih cajtov" (2009). Otrok in knjiga, letnik 36, številka 75, str. 95-96.

Nominirana dela:

Mate Dolenc: Polnočna kukavica in druge zgodbe. Ljubljana: Mladika, 2008
Evald Flisar: Alica v nori deželi. Ljubljana: Vodnikova založba (DSKG): Sodobnost International, 2008
Bina Štampe Žmavc: Vprašanja srca. Maribor: Obzorja, 2008
Irena Velikonja: Leto v znamenju polža. Ljubljana: DZS, 2008