Nagrajenec za leto 2012

Dim Zupan: Hektor in zrela hruška

Ilustracije Andreja Gregorič. Ljubljana : Mladika, 2011

Utemeljitev nagrade

Dim Zupan je ustvaril serijo sedmih knjig o labradorcu Hektorju (Hektor in ribja usoda, Hektor in mala šola, Hektor in velika avantura, Hektor in male ljubezni, Hektor in duh po človeku, Hektor in velika solza, Hektor in zrela hruška), v katerih personalni pripovedovalec Hektor po avtobiografskem principu realističnega vzorca doživljajske proze pripoveduje dogodke od skotitve do smrti, hkrati pa ne opisuje le svojega življenja, temveč tudi dogajanje v svoji okolici. Hektor s svoje subjektivne perspektive upoveduje resničnost. Toda animalistični pripovedovalec vzpostavlja le iluzijo resničnosti, saj med njim in človekom ni komunikacije, vsaj ne na ravni sporazumevanja. Človeški literarni liki govorijo živalim, a se ne pogovarjajo z njimi (na tem nivoju zgodbe je opaznih veliko zooleksemov), prav tako živali govorijo med seboj, govorijo tudi ljudem, a se z njimi ne pogovarjajo. Realistična (človeška) predstava sveta (in z njo tudi realistična motivacija literarnega dela) vsebuje že v temelju fantastični element, antropomorfnega pripovedovalca, ki skozi svojo pripoved podaja pravzaprav imaginativno humanizirano vizijo sveta. Ena vidnejših odlik celotne serije je v avtorjevem doslednem upoštevanju animalističnega stališča pripovedovalca do človeškega sveta. Hektorjeva merila namreč niso človeška merila, celo nasprotno: pasji pripovedovalec velikokrat komentira človeška dejanja kot popolnoma nesmiselna ali vsaj nerazumna.
Nagrajena povest Dima Zupana Hektor in zrela hruška, zadnja zgodba serije, je zgodba o labradorčevi starosti in smrti. Staranje sproži v Hektorju val spominov na dolgo in lepo pasje življenje, ti retrospektivni spominski drobci mu izpolnjujejo starost. Kakor v jesenskem vetru z drevesa odpadejo zreli sadeži hruške, tako se utrne tudi Hektorjevo srečno in dolgo pasje življenje. In tak je red v naravi, na katerega ljudje želimo pozabiti.
Redko se dogaja, da bi avtor uspešne, zelo brane serije le-to zaključil s temo, za katero zagotovo ve, da med bralci ni prav priljubljena. Še redkeje se zgodi, da je zadnje delo take serije eden od njenih vrhuncev, če ne prav njen najboljši del. A Dimu Zupanu je uspelo oboje. Hektor in zrela hruška je v slovenskem prostoru 50in tudi širše zagotovo edinstvena pripoved o staranju, starosti in smrti, namenjena mladim bralcem, ki kot vsa vrhunska mladinska literatura, močno nagovarja tudi odraslega. Avtor, ki se s humorjem in blago ironijo vseskozi uspešno brani pred tem, da bi mu pripoved zdrsnila v sentimentalnost, pa ostaja prepričljiv in v skladu sam s seboj tudi, ko Hektorju dovoli izreči njegov (svoj) pogled na bistvo sobivanja v tem našem skupnem svetu (Zupan 2011: 56): »Pogledal sem jih, mojo družino, ki so družno točili solze, in se vprašal, kaj je bilo tisto, kar nas je vse moje življenje tako tesno držalo skupaj. Ljubezen. To je bila ljubezen.«

Vir: Večernica 2012 za leto 2011 (2012). Otrok in knjiga, letnik 39, številka 84, str. 50-51.

Nominirana dela:

Jana Bauer: Groznovilca v Hudi hosti. Ljubljana: Sodobnost International, 2011
Cvetka Bevc: Desetka. Ljubljana: Arsem, 2011
Neli Kodrič Filipić: Ali te lahko objamem močno?  Ljubljana: Mladinska knjiga, 2011
Slavko Pregl: Radovedne pravljice. Dob pri Domžalah: Miš, 2011