Nagrajenec za leto 2021

Sebastijan Pregelj: Vrnitev (Zgodbe s konca kamene dobe 6)

Ilustracija Jure Engelsberger. Dob pri Domžalah: Miš, 2020

Utemeljitev nagrade

Serija sedmih knjig Sebastijana Preglja Zgodbe s konca kamene dobe (prvi del 2016, zadnji del 2021) sodi v zgodovinski žanr slovenske mladinske daljše proze. Po tipologiji ustreza skupini besedil, ki upovedujejo prazgodovinsko resničnost (fakt) ter izmišljene literarne osebe in dogodke (fikcija). Književni čas je postavljen v obdobje mlajše kamene dobe, posamezni dogodki so povezani z letnimi časi. V zgodbah so upoštevana najnovejša spoznanja arheološke stroke, vsaka knjiga ima na koncu tudi dodatek s stvarnimi podatki in seznam uporabljenih virov. Vse dele serije je ilustriral Jure Engelsberger, njegove ilustracije se navezujejo na zgodovinske predmete in arheološka odkritja, z realističnimi podobami in zemljevidi književnega prostora predstavljajo ilustracije avtentične prostore koliščarske kulture v mlajši kameni dobi.
Temeljni književni prostor zbirke je Ljubljansko barje in z njim povezana kultura kolišč. Ob tem so v zgodbah omenjene tudi vsakdanje stvari, na primer hrana, oblačila, oblikovanje glinenih izdelkov, predelava bakra, organiziranost kolišč, medosebni odnosi, verovanja in podobno. Književni liki imajo imena, ki so povezana z naravo, hkrati pa predstavljajo poudarjeno lastnost posameznika: rastlinska osebna imena (na primer Brin, Sončnica, Lilija), živalska lastna imena (Volk, Medved, Sinica), imena glede na zunanjo podobo literarnega lika (Črna, Golobradi) in osebna lastna imena glede na lastnosti literarnega lika (Drzna).
V pustolovskem delu zgodbe se književni prostor razširi na pokrajine, kjer poteka pot glavnih literarnih likov, Brina in Črne: Kras, obmorski kraji (sedanja Italija), pot čez gore in kolišča na (drugih) jezerih v sedanji Avstriji. Njuna pot, ki je sicer postavljena v realne geografske prostore, je hkrati tudi pot odraščanja, saj sta v prvem delu stara devet let, v šestem delu pa sta skoraj že odrasla. Brina in Črno najprej veže radovednost, nato prijateljstvo, iz njega se rodi ljubezen. Pri tem ju vodi jasna sla po znanju, po spoznavanju sveta, vodi ju dvom, ki napoveduje novo dobo. Pustolovščine, v katere ju žene bodisi radovednost bodisi solidarnost, so vse bolj napete in vse resnejše, od bolj ali manj nedolžnega raziskovanja domačega kolišča k nevarn(ejš)im odpravam. Dojemanje sveta v občutljivem obdobju odraščanja in medosebnih odnosov družine ter tesno prepletene skupnosti je sodobnemu bralcu obenem blizu in domače, hkrati pa z odmikom v svet prazgodovine bralca sooča z drugostjo in kulturno tujostjo, ki jo pogojuje neusmiljena izpostavljenost moči in milosti divjine.
Nagrajeni šesti del Zgodb s konca kamene dobe, Vrnitev, je s stališča pustolovske zgodbe vrh serije. Tudi tokrat se Pregelj izkaže za mojstrskega snovalca svojega narativnega platna. Brin in Črna sta preživela zimo na Rilčevem kolišču na Hodiškem jezeru (sedanja Avstrija). V sintetično zgradbo literarnega dela so spretno umeščeni retrospektivni deli, podani so skozi pripovedovanje o minulem ali drugačnem. Brin in Črna sta prebivalcem kolišča pripovedovala, kaj vse sta doživela na poti, tako se je ponovno potrdilo, da tisti, ki si upa in dopusti videti več, tudi več razume in sprejema. Na več mestih je poudarjeno, da ima pripovedovanje posebno moč, na primer: »Brin je pripovedoval tako živo, da so imeli občutek, kot bi se dogajalo pred njimi. Kaj pred njimi, imeli so občutek, da se dogaja njim, tu in zdaj!« (Pregelj 2020: 11) Kljub sprejetosti v skupnosti na Rilčevem kolišču sta se Črna in Brin odločila, da se bosta vrnila domov, na Barje, in na domačem jezeru postavila svoje kolišče. V informativnem dodatku (ta med drugim bistveno prispeva k presežni spoznavni vrednosti besedila) so razloženi štirje pojmi: o začetkih poljedelstva, kmetovanja in živinoreje ter o duhovnosti koliščarjev. V pustolovskem delu zgodbe je pomemben obred, povezan z ozvezdjem Severnega križa ali Laboda, ki ga izvajajo prebivalci kolišča na drugi strani Hodiškega jezera. Obred sproži ugrabitev Črne in Sinice, Brin in drugi z Rilčevega kolišča pa pogumno prestopijo nevidno mejo med koliščema, označuje jo starodavni hrast, in rešijo mladenki. Z Brinom in Črno se na Barje odpravijo še Sinica, Ber in Rigl, ki prinesejo s seboj nova semena (poljedelstvo) in drugačen način življenja (gojenje živali). Zgodba se zaključi z Brinovim pripovedovanjem o dogodivščinah na poti, ki sta jo glavna literarna lika prehodila zaradi Piskačevih zgodb: »Tri malhe stvari, ki jih je tujec prinesel tik pred zimo, so pomenile tri malhe vprašanj. Veliko od tega, kar je povedal in pokazal, je bilo za nas novo. Na vse, kar smo ga vprašali, je imel odgovor. Imel pa sem občutek, da mu vsakdo od nas verjame le toliko, kolikor je pripravljen verjeti. Kar je bilo neznano, bi hoteli, da ostane neznano.« (Pregelj 2020: 87)
Vrnitev kot vrh serije o enem najzanimivejših zgodovinskih obdobij na našem ozemlju s svojo napeto zgodbo in spretno posredovano spoznavno platjo vsekakor pomeni zanimivo bralsko pustolovščino, ki več kot uspešno nagovarja mlade bralce.
Dr. Dragica Haramija

Vir: Haramija, Dragica (2021). Jubilejna večernica 2021. Otrok in knjiga, letnik 48, številka 111, str. 64-66.

---

Nominirana dela:

Borut Gombač: Skrivnost lebdeče knjige. Maribor: Litera, 2020
Barbara Gregorič Gorenc: Negotove pesmi. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2020
Simona Semenič: Skrivno društvo KRVZ. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2020 
Damijan Šinigoj: Kjer veter spi. Dob: Miš, 2020