Preskoči na vsebino Preskoči na vsebino

2022

Nagrajenec za leto 2022

Maša Ogrizek: Lisičja luna

Ilustracija Jure Engelsberger. Dob pri Domžalah: Miš, 2021


Utemeljitev nagrade

Skozi pripoved nas vodi dvanajstletna Zoja, ki jo je usodna nesreča ponesla v čarobni zimzeleni gozd. Tam spozna štiri prijatelje: osemletnega Benjamina, enajstletno Sofijo, trinajstletno Medejo in Arturja. Vsi otroci so se že začeli spreminjati v živali. Če v času dveh polnih lun ne najdejo poti iz čarobnega gozda, se bo njihova preobrazba dovršila in postali bodo svete živali.
Gre torej za fantastično pripoved v izmišljenem svetu. Ta pa bralca ne poskuša pritegniti z literarnimi posnetki posebnih učinkov ali z eksotiko. Prav tako ne gre prvenstveno za poskus, da bi fantastični svet (z umetniškim potujevanjem) držal ogledalo dejanskemu, čeprav je v čarobnem zimzelenem gozdu Lisičje lune mogoče prepoznati številne znane pojave. Že njegov mejni, liminalni značaj spominja na ujetost med življenjem in smrtjo, med otroštvom in odraslostjo, pa tudi na ljudi na begu, brez domovine, doma. Večina nesreč, ki otroke popelje vanj, izvira iz nepravičnosti in neumnosti našega sveta, denimo iz predsodkov o tem, kakšna morata biti deklica ali deček, iz želje po odsotnem očetu, strahu pred zavrnitvijo.
A čarobni zimzeleni gozd je več kot alegorija; je mitski kraj. Bralce, ki stopijo vanj, vabi k razmišljanju o naravi časa, odnosu do smrti, usode, svobode, skupnosti, narave. Mitsko – pravljični kronotop čarobnega gozda je zamejen z magičnim risom, reko časa in štirimi živalskimi varuhi, ki so hkrati ugrabitelji, saj so otroke iztrgali iz njihovih dotedanjih življenj. V čarobnem gozdu so otroci zunaj nevarnosti, ki jih je pripeljala tja, a obenem ujetniki, čeprav jim nihče ne prepoveduje, da bi odšli. Vprašanja in odgovori se, skratka, prepletajo v krogu kot uroboros. Otroci, vzgojeni v pozitivistični doktrini, se težko privajajo ambivalentnemu in fluidnemu mitskemu svetu. Ko se Sofija, najbolj racionalna od otrok, upre navideznemu neskladju v poteku dogodkov, ji deklica, ki se spreminja v medvedko, odvrne: »Kdaj se boš že sprijaznila, da ni vse na svetu logično? Spreminjamo se v živali! Si kdaj mislila, da bo kaj takega mogoče?«
Preobražanje otrok v živali kulminira v opisih njihovega sanjskega vživljanja v nečloveško perspektivo. Gre za enega najradikalnejših in hkrati najlepših umetniških prebojev knjige. Proces preobražanja v žival spreminja uveljavljeno paradigmo mladinske literature, kjer so živali bolj ali manj počlovečene oziroma je živalska oblika kazen ali prekletstvo. Koncept »postajanje žival« v Lisičji luni vsekakor ne implicira odklona v zverinskost ali nemoč, čeprav otroci v omenjenih sanjah izkusijo tudi, kako je biti plenilec oziroma plen. V Lisičji luni spreminjanje v žival označuje predvsem ozaveščanje lastne telesnosti, njene moči in ranljivosti, predvsem pa prepletenosti z okoljem. Krog, ključni simbol pripovedi, nakazuje tudi srečo in svobodo, ki jo otroci najdejo v svojem plemenu, v povezanosti – ne le s soljudmi in z znanim svetom, temveč tudi s slutnjami sveta onkraj. Je odrešitev iz samote, ki je otroke težila pred prihodom v gozd. Zoja kot lisička tako občuti, kako majhen delček neskončnega vesolja je in kako brezmejno vesolje utripa v njej. Jezik v romanu spretno prehaja od zračnih slikanj vzdušja magičnega nočnega sveta, energičnih ubeseditev dogodivščin do dialogov, ki se razpirajo v spektru zbliževanja in oddaljevanja, humorja in nepretenciozno predstavljenih modrosti.
Ena od ključnih odlik estetskega doživetja Lisičje lune je njena likovna oziroma grafična urejenost. Naslovnica poustvari žametno teksturo temnega gozda, v katerega vabijo svetle oči lisičke in roji kresnic. Ilustratorki Tini Dobrajc uspe v celostranskih ter manjših, v tekst vpetih ilustracijah, pričarati bogastvo odtenkov, ki jih v temo vnašajo luna, zvezde in drugi naravni viri svetlobe. Dinamiko pripovedi obogatijo podobe gibanja ter detajli predmetov, ki nosijo simbolni pomen. 
Lisičja luna iz skrajno bolečih stvari stke gozd besednih podob, ki je temen, topel, globok in zdravilen.
Barbara Zorman, članica žirije

Vir: Zorman, Barbara (2022). Večernica 2022. Otrok in knjiga, letnik 49, številka 114, str. 88-89.


Nominirana dela:

Irena Androjna: Modri otok. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2021
Jana Bauer: Kako objeti ježa. Ljubljana: KUD Sodobnost International, 2021
Nataša Konc Lorenzutti: Tronci. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2021
Vinko Möderndorfer: Sončnica. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2021
















Maša Ogrizek, Lisičja luna, naslovnica Iskalnik Preverite razpoložljivost (Cobiss)
Informacije
Ciljna skupinamladi
Zvrstnagrada večernica
SLEDITE NAM | Ikona za Facebook Ikona za Instagram Ikona za Youtube
© 2026 Mariborska knjižnica. Vse pravice pridržane!
Prikaži skrita obvestila