Tjaša Enyo Kolarič

VPLIVNEŽI 2.0

V družboslovju je vplivnež opisan kot oseba z visoko stopnjo družbenega statusa, ki ga določajo različna sredstva, kot so kapital, ugled … Je oseba, ki lahko s svojo družbeno močjo vpliva na mnenja in dejanja drugih. Vplivneži niso samo influencerji, temveč vsaka oseba, ki želi in/ali zmore svoj pogled na določen aspekt prenesti na večjo množico.

Današnja oblika vplivnosti je v veliki meri zasluga 50. let 20. stoletja v ZDA. Edward Bernays, nečak Sigmunda Freuda, je bil ena ključnih figur, ki so revolucionirale oglaševanje in s tem posledično vplivnost. Njegove tehnike so temeljile na psiholoških principih in so poudarjale čustveno povezavo med potrošniki in blagovnimi znamkami. Bernays je verjel, da lahko z manipulacijo množičnih psiholoških vzorcev ustvari povpraševanje po določenih izdelkih ali idejah. Isto mišljenje pa je ključno za vsakega dobrega vplivneža. Ti ljudje morajo znati igrati in upodabljati določeni skupini všečno vlogo. S svojo igro in spletkami posplošujejo svoje osebno mnenje in ga procesirajo na množico. To jim lahko dobro uspe le, če se načrtno zavedajo vsakega svojega koraka.

Čeprav so vplivneži danes bolj pogosti, so obstajali že v preteklosti. Ločimo lahko dve vrsti vplivnežev v preteklosti, resnične in mitične. Odličen primer zgodnjih mitskih vplivnežev so junaki iz epov. Ti moški so predstavljali ideale in definicijo popolnega moškega v svoji družbi, postali so idoli in s tem vzorniki za vse druge (resnične) moške. Eden najzgodnejših, če ne celo najzgodnejši primer tega je Ep o Gilgamešu in o dveh njegovih protagonistih, kralju Gilgamešu ter njegovemu tovarišu Enkidu. Ko gre za Grke, bi bili očiten primer tega Iliada in Odiseja. V teh delih liki predstavljajo ideale, npr. Odisej predstavlja zvitost, inteligenco in pretkanost. Diomed, tako kot Gilgameš, predstavlja figuro z močno fizično in mišičasto dispozicijo, Menelaj služi kot primer požrtvovalnega kralja, ki ne odobrava oskrunitve njegovega kraljestva (Helena kot njegova žena pripada njemu, posledično je del njegove lasti in Šparte). Enako bi lahko rekli za Eneja, mitičnega ustanovitelja Rima. Vergil ga opisuje z vzdevkom »pius«, ta nakazuje najvišji nivo dobre morale. Ta dela niso bila le del kulturne zavesti človeka v tistem času, temveč so mu dajala tudi znanje o tem, kako jih želi družba videti in kako ravnati v skladu z njenimi željami. Čeprav gre za besedila v času, ko je bila pismenost redek privilegij, je to še vedno eden prvih načinov vplivanja na ogromno število ljudi hkrati, z velikim uspehom skozi stoletja.

Idealizacija vplivnežev ni nič novega v sodobnem času, nič drugače ni bilo v preteklosti. Komod, sin znamenitega stoiškega filozofa Marka Avrelija, je znan primer. Komod je v zgodovino zapisan po mnogih rečeh, najbolj pa po svojem povsem drugačnem obnašanju in načinu vladanja kot njegov oče. Medtem ko je Mark Avrelij znan po svoji filozofiji in iskanju ravnotežja v življenju ter stoiških vrlinah, je njegov sin znan kot ravzpitnež. Mnogo rimskih piscev o slednjem govori kot o ravzpitem vladarju, ki mu je bilo le do uprizarjanja bitk in spopadov v arenah, v katerih je velikokrat slovel sam. Znan je namreč po svoji absolutni idealizaciji Jupitrovega sina Herkula, do te mere, da bi se naj sam gol, odet le v kožo leva – tako kot Herkul – spopadal z najrazličnejšimi zvermi. Komod je bil tako obseden z junakom, da se je dal v večih kipih upodobiti kot junak sam, obnašal se je kot on in tudi sodeloval v aktivnostih, ki bi jih pripisali Herkulu, brez kakršnega koli zavedanja posledic in okoliščin svojih dejanj. Do podobnih problemov prihaja danes, mladina v prekomernih merah idealizira vplivneže in s tem lahko povzročijo škodo sebi in/ali drugim.

Očiten je problem modne industrije in vpliva modelov, npr. K-idolov (Korejski idoli), in vplivnic z družabnih omrežij. Hitro jim podležejo dekleta, v celotni zgodovini človeštva je velik pritisk na mlada dekleta, da morajo izgledati popolne po dodeljenem družbenem kalupu. Ko mu podležeš, pritisk nikoli ne popust, obupana dekleta pa naredijo vse, da bi bile po standardu družbe. V Aziji je zato nastalo lomljenje in povijanje stopal in uporabljanje toksičnih mineralov za beljenje kože, korzeti, ki so spreminjali obliko reber in pozicijo notranjih organov, tako tesno zavezani, da so ženske omedlevale, poskusi okužb s sifilisom v Viktorijanski dobi, da bi pridobile bled zatekli obraz z velikimi, nabuhlimi očmi … Vse do danes, ko je plastična kirurgija najuspešnejša zdravstvena dejavnost.

Drug znan primer, ki ga je vredno izpostaviti, je internetni pojav, ki ga je sprožil Andrew Tate. Tate je znan po izražanju zelo mizoginih pogledov, vključno z izjavami, ki spodbujajo moško prevlado in objektivizacijo žensk. Podal je izjave, ki nakažejo, da bi morale ženske nositi odgovornost za spolno zlorabo in pri tem tudi spodbujal moške k spolnemu nasilju in posilstvu, spodbujal je tradicionalne vloge spolov ne glede na okoliščine posameznika. Tatova spletna prisotnost ima velik vpliv na številne mlade moške, ki jih privlači njegovo razkazovanje bogastva, samozavesti in "moškosti". Njegove vsebine spodbujajo pretirano možatost do nezdrave mere in spodbujajo k represiji žensk, to se je tudi kazalo na njegovih sledilcih, ki so pretirano začeli slediti njegovim »nasvetom« o tem, kako se mora obnašati moški in kako ženska. V času vrhunca njegovega vpliva se je delež prijav spolnih zlorab, groženj in nasilja v ZDA očitno zvišal.

Vplivneži igrajo pomembno vlogo v vsakem obdobju človeške zgodovine. Narekujejo množicam, kaj naj počnejo, kako naj govorijo, mislijo, se vedejo in oblačijo. S tem pa si le kopičijo lastno moč in ugled. Množice so jim absolutno podrejene, edina moč, ki je dana posamezniku, je ta, da jim obrne hrbet in jih ne sprejme v svoj svet in ne ponotranji vzorcev vedenja, ki jih vplivneži promovirajo.