Kratke predstavitve avtorjev in njihovih prispevkov

Nad arkade Rotovža in med poglede čez trg, skozi ozke prehode hiš k zvoniku in belim sledem svobode na jasnini, se je postavil osmi Pravljični dan s posvetovanjem in pravljičnim večerom. Vznemirljivo, kot prvič, in prvič tako drugače, da je v slovenskem prostoru zanihalo precej vprašanj, mnenj, dvomov o združljivosti in tudi želja, da se te dogodijo. Zamisel so bile davne sanje, malo dopolnjene in preusmerjene, ter zavedanje, da tudi tradicionalnosti nosijo vek, ki ga je tu in tam treba zamenjati in nadgraditi z novim življenjem.

Finančno nas je podprla Mestna občina Maribor, program, značaj, smernice in goste pa smo v celoto družili postopoma in z vodilom, da zgodbe in pripovedovanje spremljamo od njihovih začetkov ter jih skozi različne medije pripeljemo do brezčasnosti v prejemanju.

Misel, da potek predamo v zanesljive in dovolj tenkočutne usmeritve, nas je pripeljala do dvojine moderatork, etnologinj, obeh Mariborčank: dr. Jerneje Ferlež, ki je lepa povezava mesta, njegove zgodovine in bibliotekarstva ter doc. dr. Mojce Ramšak, ki jo od nekdaj znamujejo svojstvenost v izboru poti, zanimivi pristopi in vznemirljive etnološke teme.

Pravljični dan s posvetovanjem in pravljičnim večerom smo postavili v četrtek, 20. novembra 2008, ki je hkrati tudi Dan slovenskih splošnih knjižnic. Posvetovanje V pravljice prost vstop je v Maribor pripeljalo pestro skupino udeležencev, ki je presegla vsa pričakovanja in dodobra zapolnila Svečano dvorano Rotovž. Zbralo se je čez 85 obiskovalcev, goste je pozdravila namestnica direktorice Barbara Kovař in jih pospremila v delovno vzdušje, posvetovanje pa je pravljičarka Zdenka Gajser s kraljem Matjažem prestavila v orise teoretskih vidikov pripovedk in pravljic, doživljanje ob njihovem nastajanju, zapisovanju in poustvarjanju ter njihovo uporabo in funkcijo v sodobnem svetu. Teme je prepustila pronicljivemu in zbranemu mderiranju doc. dr. Mojce Ramšak.

Posvetovanje smo razdelili v tri sklope. V prvem in tretjem so se referenti predstavili z raznoterimi in zanimivimi prispevki, drugi, sredinski sklop pa je oba mostil z naslovom Vse barve so pomembne v življenju in nas srečal z izjemnima ilustratorjema Ančko Gošnik Godec in Zvonkom Čohom. Oba sta s svojim obsežnim opusom opazno zaznamovala prostor slovenske ilustracije in ga vseskozi prepletala z izvrstnimi in v naših predstavah skoraj nenadomestljivimi pravljičnimi upodobitvami. V pogovoru sta razkrivala svoj odnos do sveta in ustvarjanja, dotikala sta se pravljic in svojih najljubših potepanj, bila sta iskriva, čutna in humorna, dvojna celota in naklonjeno dopolnjevanje. Ilustratorski obisk smo ves čas pogovora spremljali s predstavitvijo njunih najopaznejših in najznačilnejših del, hkrati pa smo skoraj v celoti razstavili knjige z njunimi ilustracijami.

Ker je na tem mestu premalo prostora, da bi se lahko ustavili ob vsakem od izjemnih prispevkov naših dvanajstih gostov, se zdi še najbolj predstavno, da povzamemo program posvetovanja in morda opozorimo le na pestrost, ki so ji predstavitve sledile, na dejstvo, da je posvetovanje uspelo mehko povezati različna področja, vedenja, izkušnje in znanja, ustvarjalno in interdisciplinarno je srečalo strokovnjake in znanstvenike in ves čas smo lahko čutili, kako pomemben je za življenje pripovedk in pravljic vsak od predstavljenih prostorov. Morda kot posebnost omenimo le še podatke, ki jih iz programa ne moremo razbrati. Najprej našo izhodiščno željo, da bi bili z nami vtisi in zgodbe zamejskih Slovencev v Avstriji in Italiji. Južno Koroško je k nam res prinesla Ursula Sereinig, dr. Roberto Dapit, pa se nam žal ni mogel pridružiti in tako Rezija, Beneška Slovenija in Furlanija čakajo na kakšno drugo skupno obdobje. Enako se zdi, da nas bo kdaj pripeljalo tudi k mag. Martini Piko-Rustia iz Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu, in seveda še k dr. Mariji Stanonik, s katero se nam dnevi niso znali pravilno prekriti in smo do konca snovali naše snidenje, ki se je uresničilo v njeni osupljivi predstavitvi zbirke Glasovi; na posvetovanju jo je prebrala dr. Dragica Haramija.

Ob posvetovanju smo pripravili spremno gradivo s kratkimi predstavitvami avtorjev in izvlečki prispevkov ter ga strnili v publikaciji, kjer se lahko seznanimo z bistvenimi podatki in orisi predstavljenih tem.

Program posvetovanja V pravljice prost vstop:
(moderatorka doc. dr. Mojca Ramšak)

10.00 – 12.15

• asist. dr. Lilijana Burcar: Nastanek in razvoj literarnih pravljic: ali kako so pravljice dobile svoje družbenospolno obeležje
• Andreja Babšek, dipl. literarna komparativistka in bibliotekarka: Ženske in ženskost v pravljici
• Ljoba Jenče, ekonomistka, pevka, pravljičarka, zbiralka ljudskega izročila: Ali zlata ptica še prihaja po zlata jabolka?
• mag. Anja Štefan, slovenistka, pisateljica in pripovedovalka: Poustvarjanje pripovednega izročila (z mislijo na otroškega bralca oziroma poslušalca)
• Ida Mlakar, dipl. slovenistka in literarna komparativistka, bibliotekarka in pripovedovalka: Knjižničarji - pravljičarji na mladinskem oddelku splošne knjižnice
• Irena Matko Lukan, dipl. soc. del., urednica revij Ciciban in Cicido, družinska terapevtka: Branje in pripovedovanje ljudskih pripovedi v skladu z otrokovimi potrebami
• doc. dr. Mojca Ramšak: Etnološko preučevanje otrok

12.30 – 13.00

• Vse barve so pomembne v življenju - Ančka Gošnik Godec, dipl. akademska slikarka in ilustratorka ter Zvonko Čoh, dipl. akademski slikar in ilustrator – pogovor usmerjala Maja Logar

14.00 – 15.00

• dr. Barbara Ivančič Kutin, folkloristka in slovenistka: Raziskovalec ob terenskem dokumentiranju prozne folklore
• izr. prof. dr. Dragica Haramija: Mariborske vedute: razlagalne povedke o mestu in okolici
• Ursula Sereinig, dipl. etnologinja: Križ kraž kralj Matjaž: otroške pesmi, igre in igrače na južnem Koroškem
• Darka Tancer-Kajnih, dipl. slovenistka in germanistka, profesorica, urednica revije Otrok in knjiga: Zgodbe v zgodovini – zgodovina v zgodbah
• mag. Igor Cvetko, etnomuzikolog, ilustrator in lutkar: Jurij Vodovnik: od človeka do legende
• dr. Marija Stanonik: Knjižna zbirka glasovi

Prvi del je bil za nami, s prijatelji in sodelavci smo počasi strnili dogajanje in vtise ter pripravili prostor za večer. Ugašala je svetloba dneva in se rdečila z umetno toploto ulic, potem pa je Svečana dvorana polagoma sprejemala nove zvoke in nove zgodbe pravljičnega večera. Razen plapolajočih simbolov in Zvonka Čoha v korakajočih črkah je bilo vse novo. V vsa razpoloženja je valovalo prepletanje pravljic, pripovedovalcev, glasbenikov in barv. 

Mlada ekipa ljubljanskega Radia Študent in sodelavci oddaje Za 2 groša fantazije so naravnost zapeljevali v svoj pripovedovalsko-glasbeni večer Pravljično ReŠetanje. In naenkrat se je zdelo, da je čas popolnoma nepomembna dimenzija in da je prostor vsaj ta dan en sam. Noč pa se je skozi trg in ozke prehode jutranjih hiš prestavila pod drugačno videnje stolpa in se nadaljevala v nedokončano.

Maja Logar