1 CD (35 min, 52 sek)

Založništvo: Podnart : Klopotec

Samo Šalamon: Joy and Sorrow, je produkt plodnega improviziranega sessiona, njena avtorja pa sta brezkončno prožni jazzovski kitarist Samo Šalamon in fantastični ameriški pihalec Sabir Mateen.

Samo Šalamon je eden tistih jazzovskih glasbenikov, ki navkljub ekstenzivnem študiju v tujini ostaja naklonjen razširjanju svojega glasbeno-ustvarjalnega aparata. Po končanem študiju je začel s precej vestnim in produktivnim prehajanjem med tradicionalno jazzovsko srenjo in poljem svobodne
improvizacije. Tako kot denimo Cene Resnik, Boštjan Simon, Kaja Draksler in Rok Zalokar je Šalamon del kopice znatnih jazzovskih praktikov, ki so v zadnjem desetletju pomagali razbliniti oziroma vsaj razrahljati včasih nadvse problematične odnose med akademsko zaznamovano jazzovsko prakso in svobodno improvizirano godbo.

Na drugi strani, za tenorskim saksofonom in altovskim klarinetom, je Sabir Mateen, svetovno priznani pihalec, v največji meri delujoč znotraj ameriške avantgardne jazzovske srenje – med drugim je v preteklosti muziciral in soustvarjal s kultnimi glasbeniki, kot sta Cecil Taylor in Sun Ra. Je inštrumentalist z izredno širokim izraznim razponom, mestoma eksplozivno ekspresiven, drugje subtilen, čuječ. Po drugi strani pa tudi pri opiranju na bopovsko izrazno paleto ostaja brez večjih zadržkov, kljub globoki umeščenosti v avantgardni milje.

V primeru albuma Joy and Sorrow pa Samo in Sabir vselej primarno nastopata kot improvizatorja in se tako dosledno izmikata etabliranim jazzovskim formam. Samov kitarski zven je večino časa v vlogi nekakšnega spremljevalnega pajdaša Sabirove prodorne pihalne ekspresije, ki na plošči – izključno v zvočnem smislu – zaseda neke vrste izrazni primat (Vir: Radio študent).

Pripravila: Alenka Črnič