1 CD (56 min, 41 sek)

Založništvo: Ljubljana : RTV Slovenija, ZKP

Sonata št. 7 v c-molu, op. 30 št. 2, izkazuje razpoznaven, tipičen Beethovnov slog, za katerega so značilne drama, strast in tema, ki pa se razrešijo v triumfu svetlobe, moči in optimizma. Sonata ima simfonični domet, v njej pa se jasno kaže skladateljeva osebna agonija, ki jo je takrat doživljal. Je v c-molu, to je tonaliteta Beethovnovih najbolj strastnih del (kot je na primer 5. simfonija). Začne se s turobnim in resnim tonom, ki pa kasneje preide v razposajenost in C-durovo tonaliteto. Proti koncu se razpoloženje znova obrne v temačnost in c-molovo tonaliteto. Vse štiri stavke uvede klavir, ki prevzema pobudo skoraj vso skladbo, violina pa je tu zlasti za lirično polepšanje in okrasitev dela. Prvi stavek karakterizira uvodni skrivnostni motiv v c-molu, ki ga prinese klavir. Finale je sonatni rondo, ki sonato spet pripelje v c-mol in jo s to tonaliteto tudi konča. Je dramatičen in zelo napet, poln nerazrešenih čustvenih konfliktov. Ta stavek najbolj med vsemi slika skladateljevo težko stanje, povezano z napredujočo naglušnostjo.

Sonato št. 10 v G-duru, op. 96, je Beethoven napisal konec leta 1812, kmalu po tem, ko je končal 7. in 8. simfonijo. Ustvaril jo je za francoskega violinista Pierra Rodéja, ki je bil osebni violinist Napoleona in kasneje carja iz Sankt Peterburga, in mu jo tudi posvetil. Na Dunaju jo je 29. decembra 1812 premierno izvedel Rodé, pri klavirju pa ga je spremljal nadvojvoda Rudolph, Beethovnov učenec in mecen. Beethoven je takrat že skorajda oglušel in zato ni več nastopal, še vedno pa je toliko slišal, da je bil nad izvedbo violinista razočaran. Sonato je v letih 1814 in 1815 nekoliko revidiral in jo leta 1816 izdal. Devet violinskih sonat je napisal med letoma 1797 in 1803, zadnjo pa po skorajda desetih letih in pomeni konec njegovega srednjega ustvarjalnega obdobja, nato ni napisal nobene violinske sonate več, tako da ne moremo vedeti, kako bi pri njem potekal razvoj te zvrsti. Vendar pa je v Sonati št. 10 že čutiti »velikega« Beethovna iz zadnjega ustvarjalnega obdobja.

Skladbi sta izvedli violinistka Lana Trotovšek, prejemnica nagrade Prešernovega sklada 2021 in pianistka Maria Canyigueral, nagrajenka številnih mednarodnih tekmovanj. (Vir: RTV Slovenija, ZKP).

Več: https://zkp.rtvslo.si/sl/Resna_glasba/LANA_TROTOVSEK_IN...

Pripravila: Alenka Črnič