1 CD (46 min, 53 sek)

Založništvo: Maribor : Akord records

Boštjan Soklič je uglasbil Cankarjeve pesmi Kamor jim veli vihar, Kot začarane stoje, Slavec, Helena in Ali je zaspalo svetlo sonce, poleg tega pa so na plošči še pesmi Simona Jenka, Franceta Prešerna, Josipa Murna – Aleksandrova in Janeza Puharja. 

Na začetku je seveda beseda, verz, poezija. Tantadruj nam pripoveduje pesmi, je bend, ki žlahtno izhaja iz pomena, vsebine. To je njihova absolutna prioriteta: ustvariti besedilo, ki potegne tudi na melodično teksturo. Boštjan Soklič, podpisan kot avtor glasbe, pri komponiranju zelo verjetno izhaja iz besedila, čeprav je pot seveda možna tudi v rakovem postopu: na izumljeni napev poiskati besedilo, ki ga melodija že čaka. Postopek sam po sebi je za poslušalca irelevanten, glavna je zaključna podoba, ko se ustvarjalec in poustvarjalec srečata na ciljni ravnini. Ta je pogosto vijugasta in pisana.

V mnogih pesmih s plošče se mešajo stilne prvine raznih žanrov – od bluesa in šansona do zvočnih nians, ki vlečejo na country. Dober miks, ki preprečuje diktaturo čistunske forme, kakršne koli že, je tokrat svež na stari način. »Viharniška« nepredvidljivost, ki očitno izhaja iz zgoraj zapisanega koda – besedilo (poezija) je temelj, glasba pa je zgolj likada, kjer besede dobijo globlji pomen in sijaj – je na tej plošči dobila odlično izrazno moč, četudi ni mogoče najti niti enega »neota«, kaj šele tipati za sledmi onkraj časa. Plošča je klasična. Tu bi se muzikološka analiza lahko takoj končala, če bi vztrajali v obupnem trendu, da se z vsakim rojstvom pojavlja novi mesija. (Vir: Sigic in RTV Slovenija).

https://www.sigic.si/tantadruj...

Pripravila: Alenka Črnič