1 CD (74 min, 52 sek)

Založništvo: Ljubljana : Društvo slovenskih skladateljev

Vilko Ukmar se je rodil očetu Francu in materi Dragotini Juvanec. Osnovno šolo je obiskoval v Postojni (1911-1915), gimnazijo je obiskoval v Šentvidu nad Ljubljano (1915-1923), po maturi je študij nadaljeval na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je diplomiral l. 1931, istočasno pa je študiral tudi glasbo na Konservatoriju v Ljubljani (1924-1930), ki ga je zaključil l. 1930 (L. M. Škerjanc). Nato se je izpopolnjeval na Novem dunajskem konservatoriju pri F. Schmidtu in I. Langstrothu (1930-1932) in na Akademiji za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju ter na Glasbeni akademiji v Zagrebu (I. Lhotka in S. Stražnicki) (1932-1934). V letih 1932-1939 je delal kot glasbeni kritik v Ljubljani (objavljal največ v Slovencu), od l. 1934 do l. 1943 je predaval glasbeno zgodovino na Glasbenem konservatoriju v Ljubljani. Med leti 1939 in 1945 je bil direktor Opere v Ljubljani, l. 1946 je začel delati kot vodja knjižnice na Akademiji za glasbo v Ljubljani in od l. 1947 pa do upokojitve l. 1975 je bil tam najprej predavatelj, nato docent, potem izredni in končno tudi redni profesor glasbene zgodovine in kompozicije, od l. 1962 tudi na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Njegov skladateljski razvoj je tekel od pozne romantike, impresionizma, do ekspresionizma, pozneje je dodajal še dodekafonijo in elemente neoekspresionizma. Glasbeno obliko podreja izražanju vsebine. Njegovo ustvarjanje sega od orkestralnih, komornih, solistično-instrumentalnih skladb do vokalno-instrumentalnih skladb, samospeve in zborovske skladbe (za mešane, moške in mladinske zbore) na besedila S. Kosovela in O. Župančiča. Pisal je tudi scensko glasbo za gledališka dela. Prav tako se je ukvarjal z zgodovino glasbe (napisal je prvo svetovno zgodovino glasbe v slov. jeziku) ter še posebej s stilnimi in estetskimi vprašanji. Ukvarjal se je tudi s prevajanjem opernih libretov. Za balet Godec je l. 1967 prejel nagrado Prešernovega sklada, za svoje življenjsko delo pa tudi Prešernovo nagrado (l. 1985). (Vir: Obrazi slovenskih pokrajin).

Pripravila: Alenka Črnič