Flamski pisatelj Jean-Claude van Rijckeghem je poznan po svojih mladinskih romanih predvsem zgodovinskega žanra. Tudi roman Dekle z mušketo temelji na zgodovinskih dejstvih, čeprav je zgodba izmišljena.

Zgodbo pripovedujeta v prvi osebi izmenjujoče glavni ženski lik Stans (Costance Hoste) in njen mlajši brat Pier (Pieter Hoste). Spoznamo njuno družinsko zgodbo in zgodovinski okvir. Osrednji del zgodbe se odvija v letih 1808 -1809. V ospredju je zgodba mlade ženske, upornice, ki pa se je primorana poročiti s starejšim bogatim plemičem. Takoj, ko se ji ponudi priložnost, v zakonu zdrži celih petnajst tednov, Stans zbeži. Ne vrne se domov, temveč se odloči, da bo šla v vojsko namesto pekovega sina, ki je bil izbran za služenje.

Stans mora pred soborci skrivati, da je ženska. Vseeno pa se izjemno izkaže v raznih preizkušnjah in nato tudi v boju. Tudi nadimek »železna glava«, ki ga pridobi, kaže na njeno neverjetno vzdržljivost. Zanimivi in napeti so opisi bojev in tudi muk, ki so jih Napoleonovi vojaki preživljali. Hkrati pa je lik glavne junakinje lepo zamišljen in opisan, saj ves čas upamo, da bo obema junakoma, tako Stans kot Pieru uspelo na njunih nalogah.

Za pokušino pa še citat: »Z otroki je tako kot z vaflji,« besni oče. »Naj pekač še tako dobro namestiš, se ti prvi vafelj zmeraj ponesreči.« In med očetovimi otroki je prvi vafelj, ki se je sfižil, ko so ga pobrali s pekača, naša Stans. (str. 37)

Ana Dolinšek