Četrta pravljična knjiga Tatjane Jamnik Pocajt z naslovom Duh gore Denali se godi na Aljaski. Najbliže nebu leži gora Denali. V ledeni palači na njenem vrhu prebiva duh gore, skrbnik aljaških prostranstev, varuh živali. Ker je osamljen, mu božanstvo neba pošlje človeka. Začne se preživljati z lovom, a nič ni dano samo po sebi. Pred njim je duhovno potovanje. Če bo znal sprejeti plen kot daritev, bo prišel na vrh gore Denali in zaživel v prijateljstvu z duhom, drugače bo za večno izgnan z Aljaske. Kdor bi ne vedel, da gre za avtorsko pravljico, bi jo imel za ljudsko. Vsa iz enega kosa je, kot da bi bila predajana skozi rodove. Zadane z obrednostjo, ki nas sooči s seboj. Ničesar v njej ni, kar ne bi na ravni svoje izkušnje znali sprejeti otroci, a močno nagovarja tudi odrasle. Kako bi doživel naš odnos do narave duh gore Denali?

V duhovno govorico pravljice je subtilno vstopila ilustratorka Kristina Krhin. V njenem likovnem izrazu duh gore Denali postane duh duhov, človek-žival, kralj živih in mrtvih. Iz medsvetja pomaga lovcu do izgubljene vednosti o enosti živega, njegovi barvi sta bela in modra. Svet tukajšnosti tkejo zemeljske barve. Prevzame izraznost pogledov - živali, lovca, živalskih duhov in duha gore Denali, pa tudi tistih v oblakih, kjer razpoznavaš obraze. Čuteča prisotnost dreves in snežink, ki prehajajo v zvezde.

Ob slovenskem besedilu je nanizan angleški prevod, pravljico pa avtorica pospremi tudi z zanimivo primerjavo Slovenije in Aljaske.

Lidija Gačnik Gombač