Erik Vogler je z babico in Albertom Zimmerjem na obisku pri babičinem prijatelju, upokojenemu sodniku, v Franciji. Babico sicer bega, da se je tokrat petnajstletni Erik pridružil po lastni želji, a pravega razloga ne izve. V dvorcu La Rose Rouge naš junak spozna dekle, najlepšo, kar jih je kdaj videl, Cloé.

Ampak tudi tokrat ne gre brez smrti. Kar po vrsti umirajo stari babičini prijatelji in kaj kmalu prisotni ugotovijo, da so v dvorec zaklenjeni in brez povezav z zunanjim svetom. Umori pa se še kar vrstijo, v treh urah so kar trije mrliči. Je tudi ljubosumje, ki vznikne med Erikom in Albertom dodaten motiv? Kaj je razlog za tokratne umore? Ko Erik izve, da bo kmalu na vrsti tudi njegova babica, se groza le še stopnjuje.

Napet roman o Eriku Voglerju razpet med umori in grozo ter tokrat tudi med ljubeznijo in ljubosumjem.

Odlomek iz knjige:
»V tisti desetinki sekunde je Erik obžaloval, da je sprejel babičino vabilo na potovanje v Bergerac, saj ga je nehote spravila v smrtno in kruto past. On pa ni hotel umreti. Ni hotel umreti med vinogradi, stisnjen ob vampirskega dolgolasca in majordoma s slonjimi ušesi. Ni hotel, da bi mu krogla prestrelila srce, ne da bi prej še kdaj videl Cloé.« (str. 85)

Ana Dolinšek