Zbornik Imunski sistem – ključni obrambni sistem človeškega organizma prinaša prispevke strokovnjakov s področja farmacije in medicine. Zahtevna tema je obdelana zanimivo in pregledno, v jeziku, ki je dostopen tudi laični javnosti.

Imunski sistem je obrambni sistem proti dejavnikom, ki jih naše telo oceni kot nevarne. Sestavljajo ga organi, kot so kostni mozeg, vranica in bezgavke, celice, kot so limfociti in makrofagi, ter molekule, med njimi citokini in protitelesa. Deloma ga pridobimo z rojstvom, deloma pa ga razvijemo skozi življenje. Pri otrocih, zlasti novorojenčkih, je slabo razvit, zato so okužbe s patogeni lahko bolj nevarne. Prav tako so na okužbe bolj občutljivi starostniki, saj zaradi staranja imunski sistem slabše deluje. Na odpornost organizma vplivajo tudi naspanost, izpostavljenost stresnim situacijam, sprememba hormonskega stanja in prehrana.

Med hranili so zelo pomembne aminokisline, predvsem glutamin, arginin, triptofan, valin, levcin in izolevcin. Prav tako je treba s prehrano vnesti dovolj vitaminov A, B, C, D in E. Terapija z vitaminom A oziroma retinoidi se je izkazala uspešna pri zaviranju simptomov psoriaze in kontaktnega dermatitisa, s povišano pojavnostjo nekaterih avtoimunskih bolezni pa kolerira tudi pomanjkanje vitamina D3. Manj študij je bilo narejenih na vpliv mineralov v sledovih. Izpostaviti bi veljalo selen, cink in železo. Selen med drugim omejuje napredovanje avtoimunskih bolezni in je v primeru zadostnega vnosa pomemben pri poteku Hashimotovega tiroiditisa.

V zdravstvu se vedno bolj uporabljajo zdravilne rastline, in sicer adaptogeni in imunostimulanti. Adaptogeni povečajo sposobnost organizma za prilagajanje okoljskim stresnim dejavnikom. Mednje sodijo ginseng, elevterokok in rožni koren. Klinično je potrjeno, da ginseng poveča fizične in kognitivne zmogljivosti, deluje hipoglikemično in imunomodulatorno, ima vpliv pri preventivi raka, izboljša simptome klimakterija ter ugodno deluje pri erektilni disfunkciji. Ustreznih kliničnih raziskav elevterokoka, znanega tudi pod imenom sibirski ginseng, je manj, zato uporaba v okviru sodobne fitoterapije temelji na tradicionalni medicini, ki ga svetuje za boljše delovanje jeter in ledvic, krepitev kosti, zdravljenje koronarne srčne bolezni in angine pektoris ter lajšanje simptomov menopavze. Novejše klinične raziskave rožnega korena so dokazale povečanje mentalnih sposobnosti, odpravljanje izgorelosti in pomoč pri blagih oblikah depresije.

Imunostimulanti spodbujajo delovanje imunskega sistema. Najbolj znan je ameriški slamnik. Znanstveno je potrjena njegova vloga pri kratkotrajni preventivi in zdravljenju prehladov, ima pa nekaj kontraindikacij, med njimi avtoimunske bolezni, levkemijo in tuberkulozo. Imunostimulanti so tudi zdravilne gobe. Klinične raziskave so potrdile njihove ugodne učinke pri zdravljenju raka, sladkorne bolezni, hiperlipidemije, hiperholesterolemije in kroničnega hepatitisa.

Za ustrezno delovanje imunskega sistema je pomembna tudi črevesna mikrobiota. Izboljša se lahko s prebiotiki in probiotiki. Prebiotiki so nerazgradljive sestavine hrane, ki v črevesju spodbujajo rast in aktivnost zdravju koristnih bakterij. Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki ugodno delujejo na gostitelja, če jih zaužije v zadostnih količinah. Probiotične bakterije v prebavilih tekmujejo za hranila in življenjski prostor s patogenimi mikroorganizmi ter z izločanjem različnih metabolitov spodbujajo delovanje imunskega sistema. Za uravnoteženje mikrobiote se vse bolj uporablja fekalna transplantacija, to je prenos fekalne mikrobiote iz zdravega donorja v črevo obolelega prejemnika.

Za samozdravljenje imunske pomanjkljivosti v lekarnah pogosto svetujejo vitaminsko-mineralne pripravke, izdelke naravnega izvora in probiotike. Pri tem je pomemben kvaliteten referenčni pogovor, da ne bi prišlo zaradi njihovega jemanja do neželenih in nasprotnih učinkov ali kontraindikacij z zdravili.

V laični javnosti je prisotno mnenje, da cepiva povzročajo motnje imunskega sistema, hiperaktivnost in avtizem. Za živosrebrovo spojino tiomersal, ki so jo do leta 1998 vgrajevali v cepiva kot konzervans, ni dokazov, da bi lahko delovala toksično. Wakefieldova študija iz tega leta o povezanosti sindroma prepustnega črevesja in avtizma kot posledici cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, se je izkazala za ponarejeno in prirejeno in bila leta 2010 umaknjena, avtorju pa je zdravniška zbornica odvzela licenco. Zaradi temu podobnih proticepilnih kampanj je precepljenost v letih 2003/2004 v Veliki Britaniji padla na 82 %, kar je pripeljalo do izbruhov ošpic in mumpsa. Kolektivna odpornost proti bolezni se vzpostavi šele, če je dosežena vsaj 95 % precepljenost, s čimer so zavarovani tudi tisti, ki s cepljenjem še niso pridobili odpornosti ali se niso smeli cepiti, to pa zaradi alergije na sestavine cepiva ali s cepljenjem nezdružljive bolezni imunskega sistema.

Marinka Gombač